Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.
Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.
"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."
Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.
"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."
M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.
Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.
"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."
Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.
Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.
"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."
Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.
Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.
"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."
Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.
"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."
In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.
Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.
"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."
Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.
Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.
"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."
Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.
"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."
Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.
Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.
"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."
Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.
Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.
Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.
Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.
Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.
Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.
Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.
Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.
"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."
Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.
"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."
M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.
Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.
"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."
Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.
Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.
"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."
Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.
Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.
"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."
Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.
"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."
In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.
Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.
"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."
Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.
Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.
"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."
Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.
"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."
Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.
Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.
"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."
Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.
Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.
Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.
Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.
Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.
Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.
Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.
Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.
Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.
Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!
Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.
Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.
Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.
Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?
66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?
Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!
Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.
S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!
V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.
Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov