Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.
Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.
"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."
Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.
"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."
M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.
Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.
"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."
Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.
Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.
"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."
Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.
Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.
"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."
Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.
"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."
In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.
Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.
"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."
Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.
Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.
"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."
Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.
"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."
Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.
Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.
"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."
Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.
Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.
Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.
Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.
Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.
Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.
Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.
Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.
"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."
Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.
"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."
M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.
Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.
"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."
Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.
Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.
"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."
Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.
Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.
"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."
Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.
"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."
In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.
Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.
"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."
Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.
Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.
"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."
Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.
"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."
Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.
Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.
"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."
Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.
Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.
Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.
Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.
Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.
Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.
Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Neveljaven email naslov