Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF
Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.
Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.
"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."
Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.
Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.
"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."
Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.
Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?
"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."
In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?
"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."
Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora, poslanka SDP v hrvaškem saboru, je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.
"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."
In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.
"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."
Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.
"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."
Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.
"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."
Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.
"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."
Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.
Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.
"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."
Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.
"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."
Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti Goranu Goršetu, predstavniku Slovencev v mestu Samobor, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.
V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.
"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."
Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:
"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."
Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.
Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.
"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."
Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.
"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."
To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.
Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.
"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."
Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.
"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."
Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.
"Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."
Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.
"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."
Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.
Danes slovenski spored ORF na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. Glavni urednik je od leta 2002 Marijan Velik, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.
"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."
Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.
Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.
Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.
"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."
Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF
Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.
Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.
"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."
Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.
Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.
"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."
Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.
Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?
"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."
In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?
"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."
Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora, poslanka SDP v hrvaškem saboru, je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.
"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."
In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.
"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."
Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.
"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."
Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.
"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."
Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.
"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."
Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.
Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.
"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."
Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.
"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."
Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti Goranu Goršetu, predstavniku Slovencev v mestu Samobor, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.
V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.
"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."
Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:
"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."
Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.
Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.
"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."
Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.
"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."
To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.
Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.
"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."
Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.
"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."
Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.
"Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."
Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.
"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."
Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.
Danes slovenski spored ORF na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. Glavni urednik je od leta 2002 Marijan Velik, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.
"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."
Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.
Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.
Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.
"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."
Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.
Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!
Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.
Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.
V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!
O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!
Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!
Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.
Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.
Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!
Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!
Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.
Neveljaven email naslov