Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj za enakopravnost ni nikoli končan

08.03.2021


Od vloge žensk, pasti popisa prebivalstva na Hrvaškem, kmetovanja v beneški Sloveniji do študija slovenščine na graški univerzi in treh literarnih večerov ob 8. marcu

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Madžarska se je namreč odločila za 14-dnevno zaustavitev življenja. Pouk poteka samo na daljavo, zaprte so vse trgovine razen tiste z živili, lekarne in bencinski servisi. Delo nemoteno poteka le v industriji, večina storitvenih dejavnosti je ustavljenih. Poostrene so tudi kontrole na mejah, 24 ur na dan sta odprta le dva mejna prehodna s Slovenijo.

»Pomembno je, da ta dva tedna zdržimo in se razmere umirijo, vsi upamo, da bo nato sledila sprostitev ukrepov in odprtje življenja, ker to negativno vpliva na vse.«

Pandemija je vplivala tudi na ženske, ki saj so v prvih bojnih vrstah, na kar je ob 8. marcu opozorila tudi evropska unija. To velja tako za Slovenijo kot Madžarsko. Drugačno je tudi praznovanje dneva žena, v pogovoru s Silvo Eöry poudarja Andrea Kovacs. Za Madžarsko je značilno, da se v podjetjih na ta dan spomnijo kolegic s cvetjem ali kosilom.

»V Evropi se danes ženske pojavljajo povsod, tudi v politiki in gospodarstvu, tudi na najzahtevnejših mestih so danes priznane voditeljice. Razlike pa so v priznavanju dela. Pri plačah se razlike zmanjšujejo, kar pa marsikje ne velja za pokojnine.«

V organizacijah porabskih Slovencev so ženske enakopravno zastopanje tudi na vodilnih mestih, dodaja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, zadovoljna, ker imajo v parlamentu svojo zagovornico Eriko Köleš Kiss.

»Ponosni smo, da smo to dosegli in bomo delali naprej, da to razmerje med moškimi in ženskami ostaja zdravo, da na vodilni pozicijah najdemo tako ženske kot moški. Pri nekaterih zadevah pa je lahko ženska zaradi svojega pristopa celo uspešnejša.«

Popis prebivalstva in pasti za narodne skupnosti na Hrvaškem

Doktorica Barbara Riman je vodenje Zveza slovenskih društev na Hrvaškem prevzela maja 2018. Tudi v času različnih epidemioloških omejitev Zveza uspešno ohranja stike z vodstvi društev in snuje nove načrte za mladostnike in najmlajše; od uvajanja slovenščine v šole do poletnih tečajev in otroških delavnic. Pripravljajo novo strategijo in z rednim mesečnim biltenom obveščajo  članstvo o doseženem in načrtovanem.

Posebna pozornost je letos namenjena pripravam na ljudsko štetje oziroma popis prebivalstva, ki je že drugič preložen, tokrat na jesen. Rojake po vsej Hrvaški želijo opozoriti na pomen in številne pasti ter jih spodbuditi k slovenski narodnostni opredelitvi kot podlagi za zagotavljanje manjšinskih pravic.

Predstavnike slovenske narodne skupnosti bodo skušali nagovoriti s kančkom humorja, je v  pogovoru z Marjano Mirković povedala neutrudna in do aktualnih razmer kritična predsednica krovne organizacije dr. Barbara Riman.

»Mislim, da bo to karikatura osebe, ki premišljuje, kdo pravzaprav je. Prepričani smo, da lahko s karikaturo in humorjem dosežemo več kot pa z nekim tesnim pristopom.«

Karikaturo bodo skušali razširiti med čim več rojakov po Hrvaškem in to na vse možne načine. Sicer pa popis prebivalstva in druga zbiranja podatkov o narodnih skupnostih ne dajejo prave slike o dejanskem številu pripadnikov manjšine, ugotavlja dr. Barbara Riman, ki je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja.

V hrvaškem volilnem imeniku je bilo leta 2011 14.000 Slovencev, po podatkih popisa iz istega leta pa 10.517, slovenščino kot materni jezik pa je navedlo 9200 ljudi.

»Vse uradne številke je treba gledati z določeno mero rezerve. Dejstvo pa je, da, če se bo število Slovencev v novem popisu drastično zmanjšalo, bomo ponekod izgubili določene manjšinske pravice.«

Razlog za razlike v podatkih in zmanjševanju števila opredeljenih pripadnikov narodnih skupnosti vidi v odnosu hrvaške družbe do drugačnih, ki odstopajo od pričakovanj. Zato bodo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti včasih raje spregledali vprašanje o narodni pripadnosti, kot pa da bi se javno opredelili.

Popis prebivalstva odpira številna vprašanja. Med drugim, kako opredeliti večplastno, kompleksno identiteto, značilno za mešane zakone, saj opredelitev pol Slovenec pol Hrvat ni možna. Neopredeljenost pa lahko pripelje do novih težav, opozarja Barbara Riman.

»Poznam primer, ko sta se starša ob rojstvu otroka odločila, da bo neopredeljen. Ko sta šla po rojstni list, pa sta videla, da je iz neopredeljenega otroka postal mali Hrvat. Sama pa sem pri menjavi dokumentov zaradi spremembe naslova iz Slovenke postala Hrvatica. Bojim se, da se bo to dogajalo tudi pri tem popisu.«

Po hrvaški ustavi opredelitev narodne pripadnosti ni nujna, toda če ostane rubrika prazna, se lahko hitro pojavijo težave pri zaposlovanju. Tu bo treba še veliko postoriti, poudarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.

»Ko se rešimo nacionalističnega duha in začnemo človeka dojemati kot človeka, žensko osebo kot človeka, bo mogoče ta družba boljša. Na nas pa je, da naredimo vse, kar je v naši moči za povečanje občutljivosti večinskega prebivalstva, da izjeme, ki obstajajo, naredijo družbo, posameznika in okolje, kjer živi bogatejše.«

Daljši pogovor z dr. Barbaro Riman, kritično tudi do strategije Slovenije glede rojakov zunaj meja matične države in prioritet pristojnih oblasti, lahko slišite v oddaji.

'Tu želim ostati'

Mlada beneška Slovenka Eliza Manig se je po delovni izkušnji v tujini vrnila v domačo vas Lipa pri Špetru in obudila kmetijo, ki ji je bila družina zapisana že več generacij. Začela je s štirimi kravami, sedaj jih ima v hlevu že 25. Gre za eno od zgodb, ki vliva upanje številnim Slovencev v Benečiji, kjer se že desetletja zaradi neugodnih delovnih razmer soočajo z izseljevanjem.

27-letna kmetovalka je obiskovala dvojezično šolo v Špetru, študij pa nato nadaljevala v Vidmu, kjer je diplomirala iz splošne in dentalne radiologije. Ker si je želela izkušenj v tujini, je delo naprej iskala v Veliki Britaniji, a nato priložnost našla v Združenih državah Amerike. Želja po odkrivanju novih svetov in popotovanju pa je hitro zbledela.

Po letu dni se je vrnila domov in skupaj z očetom obudila kmetijo, ki je samevala zadnjih 15 let. Na skupni poti sta sedaj že dobro leto in pol in oče  Luka Manig pomaga s svojim znanjem mlekarstva.

»Rekla je, oče, želim obuditi kmetijo in se ukvarjati z mlekom, sirarstvom, jogurti. Sam sem bil mlekar na Krnu, na planini, pozimi pa sem delal v majhni mlekarni v občini Tolmin.«

Zdaj, ko je Eliza že osvojila osnove sirarstva, se rada poigrava z novimi okusi. Veliko preizkuša z ogljem in feferoni. Siru dodaja tudi čemaž in žafran. Do konca leta si želi pridobiti certifikat s katerim bi dokazovala, da je njen sir narejen iz biološkega mleka. Prava prodajna uspešnica je jogurt – lahko bi rekli da gre za med oziroma z medom, saj je na prodajni polici tudi jogurt z medom iz Beneških dolin.

Prevlada naj načelo kvalitete

Laura Fekonja je lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Karla Franza, kamor je prišla septembra lani. Zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, v Gradcu dela na Inštitutu za slavistiko, kjer slovenščino lahko študirajo na pedagoški smeti, in na Inštitutu za prevajalstvo.

Ob mednarodnem dnevu žensk so v sodelovanju s Slovensko čitalnico v Gradcu, tamkajšnjim Klubom slovenskih študentk in študentov, Društvom avstrijsko slovenskega prijateljstva in SKICO pripravili literarne dneve, spletne pogovore s tremi pesnicami: Petro Bauman, Cvetko Lipuš in Amino Majetić.

Prav Slovenska čitalnica, ki je bila v Gradcu slovesno odprta 6. junija 2013, je pomembna ne le za izposojo slovenskih knjig in DVD-jev, temveč je tudi prostor srečevanja ob različnih kulturnih dogodkih in predstavitvah, dodaja Laura Fekonja.

Naša sogovornica je svojo lektorsko pot začela leta 2007 v Brnu, jo nadaljevala v Zagrebu in Beogradu, zdaj je pol leta v Gradcu, mestu, ki se ji zdi zelo prijetno in kljub razmeram živo. Ob dnevu žena pa ne moremo mimo položaja žensk v Avstriji.

»6 mesecev, kolikor živim tu, ni neka doba, da bi lahko dobila dober vpogled na položaj žensk. Opazila pa sem, da so na igriščih z otroki prisotne predvsem mame, ko pa so tudi očetje, so ponavadi skupaj z mamami, to pa sem res opazila.«

Na Univerzi v Gradcu sicer prevladujejo študentke je pa tudi kar nekaj študentov, dodaja Laura Fekonja, razmerje med njimi je 70:30, razmere so tako podobne kot v Sloveniji. Med profesorji pa se razmerje med spoloma izenači.

»Res pa je, da je v Avstriji na razpisu za novo delovno mesto, ravno zdaj imamo na oddelku razpisano eno delovno mesto, velja načelo, če sta dva primerljiva kandidata, ima ženska prednost, ker želijo povečati število žensk na raziskovalnem področju.«

Temu bi lahko kdo oporekal, saj naj spol ne bi bil nikjer odločilen dejavnik, če pa se tako vsaj malo uravnajo razmerja na univerzitetni ravni, to ni tako slabo, dodaja Laura Fekonja, ki prisega na prevlado načela kvalitete pred načelom spola.

 

Literarni dnevi v Gradcu

foto: Slovenska čitalnica Gradec


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Boj za enakopravnost ni nikoli končan

08.03.2021


Od vloge žensk, pasti popisa prebivalstva na Hrvaškem, kmetovanja v beneški Sloveniji do študija slovenščine na graški univerzi in treh literarnih večerov ob 8. marcu

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Madžarska se je namreč odločila za 14-dnevno zaustavitev življenja. Pouk poteka samo na daljavo, zaprte so vse trgovine razen tiste z živili, lekarne in bencinski servisi. Delo nemoteno poteka le v industriji, večina storitvenih dejavnosti je ustavljenih. Poostrene so tudi kontrole na mejah, 24 ur na dan sta odprta le dva mejna prehodna s Slovenijo.

»Pomembno je, da ta dva tedna zdržimo in se razmere umirijo, vsi upamo, da bo nato sledila sprostitev ukrepov in odprtje življenja, ker to negativno vpliva na vse.«

Pandemija je vplivala tudi na ženske, ki saj so v prvih bojnih vrstah, na kar je ob 8. marcu opozorila tudi evropska unija. To velja tako za Slovenijo kot Madžarsko. Drugačno je tudi praznovanje dneva žena, v pogovoru s Silvo Eöry poudarja Andrea Kovacs. Za Madžarsko je značilno, da se v podjetjih na ta dan spomnijo kolegic s cvetjem ali kosilom.

»V Evropi se danes ženske pojavljajo povsod, tudi v politiki in gospodarstvu, tudi na najzahtevnejših mestih so danes priznane voditeljice. Razlike pa so v priznavanju dela. Pri plačah se razlike zmanjšujejo, kar pa marsikje ne velja za pokojnine.«

V organizacijah porabskih Slovencev so ženske enakopravno zastopanje tudi na vodilnih mestih, dodaja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, zadovoljna, ker imajo v parlamentu svojo zagovornico Eriko Köleš Kiss.

»Ponosni smo, da smo to dosegli in bomo delali naprej, da to razmerje med moškimi in ženskami ostaja zdravo, da na vodilni pozicijah najdemo tako ženske kot moški. Pri nekaterih zadevah pa je lahko ženska zaradi svojega pristopa celo uspešnejša.«

Popis prebivalstva in pasti za narodne skupnosti na Hrvaškem

Doktorica Barbara Riman je vodenje Zveza slovenskih društev na Hrvaškem prevzela maja 2018. Tudi v času različnih epidemioloških omejitev Zveza uspešno ohranja stike z vodstvi društev in snuje nove načrte za mladostnike in najmlajše; od uvajanja slovenščine v šole do poletnih tečajev in otroških delavnic. Pripravljajo novo strategijo in z rednim mesečnim biltenom obveščajo  članstvo o doseženem in načrtovanem.

Posebna pozornost je letos namenjena pripravam na ljudsko štetje oziroma popis prebivalstva, ki je že drugič preložen, tokrat na jesen. Rojake po vsej Hrvaški želijo opozoriti na pomen in številne pasti ter jih spodbuditi k slovenski narodnostni opredelitvi kot podlagi za zagotavljanje manjšinskih pravic.

Predstavnike slovenske narodne skupnosti bodo skušali nagovoriti s kančkom humorja, je v  pogovoru z Marjano Mirković povedala neutrudna in do aktualnih razmer kritična predsednica krovne organizacije dr. Barbara Riman.

»Mislim, da bo to karikatura osebe, ki premišljuje, kdo pravzaprav je. Prepričani smo, da lahko s karikaturo in humorjem dosežemo več kot pa z nekim tesnim pristopom.«

Karikaturo bodo skušali razširiti med čim več rojakov po Hrvaškem in to na vse možne načine. Sicer pa popis prebivalstva in druga zbiranja podatkov o narodnih skupnostih ne dajejo prave slike o dejanskem številu pripadnikov manjšine, ugotavlja dr. Barbara Riman, ki je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja.

V hrvaškem volilnem imeniku je bilo leta 2011 14.000 Slovencev, po podatkih popisa iz istega leta pa 10.517, slovenščino kot materni jezik pa je navedlo 9200 ljudi.

»Vse uradne številke je treba gledati z določeno mero rezerve. Dejstvo pa je, da, če se bo število Slovencev v novem popisu drastično zmanjšalo, bomo ponekod izgubili določene manjšinske pravice.«

Razlog za razlike v podatkih in zmanjševanju števila opredeljenih pripadnikov narodnih skupnosti vidi v odnosu hrvaške družbe do drugačnih, ki odstopajo od pričakovanj. Zato bodo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti včasih raje spregledali vprašanje o narodni pripadnosti, kot pa da bi se javno opredelili.

Popis prebivalstva odpira številna vprašanja. Med drugim, kako opredeliti večplastno, kompleksno identiteto, značilno za mešane zakone, saj opredelitev pol Slovenec pol Hrvat ni možna. Neopredeljenost pa lahko pripelje do novih težav, opozarja Barbara Riman.

»Poznam primer, ko sta se starša ob rojstvu otroka odločila, da bo neopredeljen. Ko sta šla po rojstni list, pa sta videla, da je iz neopredeljenega otroka postal mali Hrvat. Sama pa sem pri menjavi dokumentov zaradi spremembe naslova iz Slovenke postala Hrvatica. Bojim se, da se bo to dogajalo tudi pri tem popisu.«

Po hrvaški ustavi opredelitev narodne pripadnosti ni nujna, toda če ostane rubrika prazna, se lahko hitro pojavijo težave pri zaposlovanju. Tu bo treba še veliko postoriti, poudarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.

»Ko se rešimo nacionalističnega duha in začnemo človeka dojemati kot človeka, žensko osebo kot človeka, bo mogoče ta družba boljša. Na nas pa je, da naredimo vse, kar je v naši moči za povečanje občutljivosti večinskega prebivalstva, da izjeme, ki obstajajo, naredijo družbo, posameznika in okolje, kjer živi bogatejše.«

Daljši pogovor z dr. Barbaro Riman, kritično tudi do strategije Slovenije glede rojakov zunaj meja matične države in prioritet pristojnih oblasti, lahko slišite v oddaji.

'Tu želim ostati'

Mlada beneška Slovenka Eliza Manig se je po delovni izkušnji v tujini vrnila v domačo vas Lipa pri Špetru in obudila kmetijo, ki ji je bila družina zapisana že več generacij. Začela je s štirimi kravami, sedaj jih ima v hlevu že 25. Gre za eno od zgodb, ki vliva upanje številnim Slovencev v Benečiji, kjer se že desetletja zaradi neugodnih delovnih razmer soočajo z izseljevanjem.

27-letna kmetovalka je obiskovala dvojezično šolo v Špetru, študij pa nato nadaljevala v Vidmu, kjer je diplomirala iz splošne in dentalne radiologije. Ker si je želela izkušenj v tujini, je delo naprej iskala v Veliki Britaniji, a nato priložnost našla v Združenih državah Amerike. Želja po odkrivanju novih svetov in popotovanju pa je hitro zbledela.

Po letu dni se je vrnila domov in skupaj z očetom obudila kmetijo, ki je samevala zadnjih 15 let. Na skupni poti sta sedaj že dobro leto in pol in oče  Luka Manig pomaga s svojim znanjem mlekarstva.

»Rekla je, oče, želim obuditi kmetijo in se ukvarjati z mlekom, sirarstvom, jogurti. Sam sem bil mlekar na Krnu, na planini, pozimi pa sem delal v majhni mlekarni v občini Tolmin.«

Zdaj, ko je Eliza že osvojila osnove sirarstva, se rada poigrava z novimi okusi. Veliko preizkuša z ogljem in feferoni. Siru dodaja tudi čemaž in žafran. Do konca leta si želi pridobiti certifikat s katerim bi dokazovala, da je njen sir narejen iz biološkega mleka. Prava prodajna uspešnica je jogurt – lahko bi rekli da gre za med oziroma z medom, saj je na prodajni polici tudi jogurt z medom iz Beneških dolin.

Prevlada naj načelo kvalitete

Laura Fekonja je lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Karla Franza, kamor je prišla septembra lani. Zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, v Gradcu dela na Inštitutu za slavistiko, kjer slovenščino lahko študirajo na pedagoški smeti, in na Inštitutu za prevajalstvo.

Ob mednarodnem dnevu žensk so v sodelovanju s Slovensko čitalnico v Gradcu, tamkajšnjim Klubom slovenskih študentk in študentov, Društvom avstrijsko slovenskega prijateljstva in SKICO pripravili literarne dneve, spletne pogovore s tremi pesnicami: Petro Bauman, Cvetko Lipuš in Amino Majetić.

Prav Slovenska čitalnica, ki je bila v Gradcu slovesno odprta 6. junija 2013, je pomembna ne le za izposojo slovenskih knjig in DVD-jev, temveč je tudi prostor srečevanja ob različnih kulturnih dogodkih in predstavitvah, dodaja Laura Fekonja.

Naša sogovornica je svojo lektorsko pot začela leta 2007 v Brnu, jo nadaljevala v Zagrebu in Beogradu, zdaj je pol leta v Gradcu, mestu, ki se ji zdi zelo prijetno in kljub razmeram živo. Ob dnevu žena pa ne moremo mimo položaja žensk v Avstriji.

»6 mesecev, kolikor živim tu, ni neka doba, da bi lahko dobila dober vpogled na položaj žensk. Opazila pa sem, da so na igriščih z otroki prisotne predvsem mame, ko pa so tudi očetje, so ponavadi skupaj z mamami, to pa sem res opazila.«

Na Univerzi v Gradcu sicer prevladujejo študentke je pa tudi kar nekaj študentov, dodaja Laura Fekonja, razmerje med njimi je 70:30, razmere so tako podobne kot v Sloveniji. Med profesorji pa se razmerje med spoloma izenači.

»Res pa je, da je v Avstriji na razpisu za novo delovno mesto, ravno zdaj imamo na oddelku razpisano eno delovno mesto, velja načelo, če sta dva primerljiva kandidata, ima ženska prednost, ker želijo povečati število žensk na raziskovalnem področju.«

Temu bi lahko kdo oporekal, saj naj spol ne bi bil nikjer odločilen dejavnik, če pa se tako vsaj malo uravnajo razmerja na univerzitetni ravni, to ni tako slabo, dodaja Laura Fekonja, ki prisega na prevlado načela kvalitete pred načelom spola.

 

Literarni dnevi v Gradcu

foto: Slovenska čitalnica Gradec


29.10.2018

Sotočja 29.10.2018

Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.


22.10.2018

Sotočja 22.10. 2018

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.


15.10.2018

Sotočja 15.10.2018

Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


01.10.2018

Sotočja 1. 10. 2018

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.


24.09.2018

Sotočja 24.9.2018

Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.


17.09.2018

Sotočja 17. 9. 2018

Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.


10.09.2018

Sotočja 10.09.2018

Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!


03.09.2018

Sotočja 3.9.2018

Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.


27.08.2018

Sotočja 27.8.2018

Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!


13.08.2018

Primorska poje

Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!


20.08.2018

Sotočja 20.8.2018

Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.


06.08.2018

SOTOČJA, 6. 8. 2018

V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!


30.07.2018

Sotočja 30.7.2018

Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!


23.07.2018

Sotočja 23.7.2018

Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.


16.07.2018

Sotočja 16.7.2018

Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!


09.07.2018

Sotočja 9.7.2018

Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!


Stran 14 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov