Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.
"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."
Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.
Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.
"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."
Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.
"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."
Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja Valerija Rogan. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.
"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."
Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.
V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica Sandra Grudenić.
"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."
Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka Stanka Hrastelj.
"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."
Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.
"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."
Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.
Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.
"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."
Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.
"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."
Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja Valerija Rogan. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.
"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."
Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.
V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica Sandra Grudenić.
"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."
Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka Stanka Hrastelj.
"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."
Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
Neveljaven email naslov
