Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.
"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."
Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.
Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.
"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."
Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.
"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."
Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja Valerija Rogan. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.
"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."
Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.
V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica Sandra Grudenić.
"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."
Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka Stanka Hrastelj.
"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."
Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.
"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."
Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.
Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.
"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."
Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.
"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."
Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja Valerija Rogan. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.
"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."
Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.
V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica Sandra Grudenić.
"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."
Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka Stanka Hrastelj.
"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."
Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.
Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.
Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite
S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!
S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.
Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!
Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!
Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
