Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.
"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."
Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.
Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.
"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."
Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.
"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."
Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja Valerija Rogan. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.
"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."
Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.
V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica Sandra Grudenić.
"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."
Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka Stanka Hrastelj.
"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."
Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Gšeft in Štefan Merkač, Luigia Negro in razmere v Reziji, poezija v Slovenskem domu Bazovica na Reki, pomembni projekti v Sakalovcih
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Trgovina z ekološkimi živili, kavarna in gostilnica imajo v pol leta 62 dobaviteljev, od tega dvanajst iz Slovenije, devet koroških Slovencev in goriška Slovenka. Dvojezičnost je samoumevna, lokal pa z odprtimi vrati vabi slovensko in nemško govoreče. Gre za komunikacijsko središče, namenjeno srečevanju ljudi.
"Zavestno smo naredili prostor z na stežaj odprtimi vrati za slovensko in nemško govoreče. Včasih je to pri nas predsodek, da gre za slovensko gostilno, v katero neki zagrizen Nemec ne bo vstopil ali nasprotno. Zato imamo vrata na stežaj odprta."
Okoljevarstveniku, ki je bil v prejšnji koroški deželni vladi odgovoren za energetski master plan – prebojni načrt, je trenutno izziv, kako preživeti, saj je epidemija hudo prizadela kmetovalce. Poklicno se ukvarja tudi z menedžmentom invazivnih rastlinskih vrst. Gre za veliko težavo, saj je ogrožena biotska raznovrstnost, posledice pa so lahko katastrofalne, pravi.
Kakšna pa je usoda leta 2014 sprejetega energetskega prebojnega načrta, ki je med drugim predvideval, da bo dežela do leta 2035 na področju mobilnosti prenehala uporabo fosilnih goriv? Pred tem je bil določen še en pomemben rok, in sicer da bo Koroška do leta 2025 prenehala uporabljati fosilna goriva za ogrevanje stavb in proizvodnjo energije, poudarja Štefan Merkač.
"Kako daleč smo? Gre nekoliko bolj počasi. Določene cilje bomo dosegli, določenih ne. … Nova deželna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo načrt prevzela, nato pa so nanj malo pozabili, zdaj ko se bližajo volitve, pa so ga vnovič nekako obudili ..."
Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, skrbi za pripovedno dediščino in obiskovalcih, ki jih že težko pričakujejo. Kakšen pa je zdaj odnos občinskih oblasti do tam živeče slovenske narodne skupnosti? Ni takšen, kot je bil v devetdesetih letih ali pred desetimi leti, ko so bile razmere razgrete.
"Ostaja pa naša naloga, da prebivalcem pojasnjujemo, da govorimo slovensko narečje. Še vedno, ker je še vedno prisotna negativna kampanja. Naredimo tri korake naprej in nato dva nazaj, treba je delati. Toda razmere so se umirile. Tudi občinska uprava želi najti ravnotežje, da se začnemo ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo."
Epidemija je ustavila življenje in izvedbo projektov tudi v porabskih Sakalovcih, toda nekaj načrtov jim je uspelo uresničiti. Še več pa jih je ostalo za to in prihodnje leto, pravi županja Valerija Rogan. Eden večjih projektov, ki je vključen v program Interreg Slovenija Madžarska, je obnova kmečke hiše.
"Kupili smo staro hišo, ki je zdaj skoraj pod streho, urediti moramo notranjost in do konca julija naj bi bila končana. Nato jo bomo opremili. Načrtujemo, da bi jo opremili v slogu starih kmečkih hiš. Želimo si, da bi lahko manjše skupine, ki bi prišle k nam, tudi prenočile. Radi bi postavili tudi manjši muzej. Začeli smo zbiranje starin, ampak je to zelo težko, saj so jih številni že zavrgli."
Goranovo proljeće (Goranova pomlad), najstarejša in najpomembnejša pesniška prireditev na Hrvaškem, je tokrat potekala tudi v Slovenskem domu Bazovica na Reki. Petega junija so na vrtu pripravili branje udeležencev. Letos je na festivalu, 58. po vrsti, sodelovalo osemnajst hrvaških pesnic in pesnikov vseh generacij in sedem iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije.
V društvu Bazovica so z velikim zadovoljstvom objavili vabilo na prireditev, v pogovoru z Marjano Mirković poudarja tajnica Sandra Grudenić.
"Gre za prvi javni dogodek po dolgem času, zato smo res veseli. Ljudje pogosto kličejo v društvo in sprašujejo, ali smo odprti, pa moramo reči, da žal ne, ker pravila veljajo tudi za nas. Nas pa veseli, da smo lahko pripravili to. Vreme je lepo in tudi kar nekaj ljudi se je nabralo."
Predsednik programskega odbora Goranove pomladi je Marko Pogačar, eno pomembnejših imen sodobne hrvaške književnosti, ki ima tudi slovenske korenine. Iz Slovenije pa je na festivalu sodelovala pesnica, pisateljica ter prevajalka Stanka Hrastelj.
"Vesela sem, da sem del tega festivala. Drugi dan smo prišli iz Zagreba na morje in izjemno vesela sem, da je prizorišče branja prav Slovenski dom Bazovica."
Več o Goranovem proljeću (Goranovi pomladi), poeziji in zanimanju zanjo pa lahko slišite v oddaji.
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
