Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
901 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
Dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen, ne moremo in ne smemo olepšati. Maščobne celice v trebuhu namreč izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Prevelik obseg trebuha poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. Ta tri obolenja so pogost vzrok smrti v razvitem svetu. Tudi če dodamo še putiko, cirozo jeter, artritis in rakava obolenja, seznam še zdaleč ni zaključen. O tem, kako zelo škodljiva je trebušna debelost, pa tudi o tem, kako se jo rešiti v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o trdovratni trebušni debelosti pogovarjal z doc. dr. Mojco Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay, cc
Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc
Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc
Revmatologi ljubljanskega Kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Izsledki slovenskih zdravnikov že odmevajo v domači in tuji strokovni javnosti. Podrobneje pa prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO
Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc
Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc
Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. V bolnišnici in na rehabilitaciji je prebil skoraj leto dni. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratni Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc, z osebno izkušnjo in strokovnim pogledom ponovno osvetljuje klopni meningoencefalitis. Foto: Lars Kristian Flem/ Flickr, cc
Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc
Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Naša koža si poleti zasluži posebno skrb in nego. Biča jo veter, izsušita jo sol in mivka, poškoduje in opeče je močno poletno sonce. Kakšna naj bo nega kože po sončenju in, če že pride, kako naj poskrbimo za opečene predele? Kaj bo kožo nahranilo in ji vrnilo lesk in vlago? V čem je moč oljčnega olja, aloe vere in jogurta? Aktualna poletna tema in oddaja Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja in svetuje dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Foto: Casellesingold/ Pixabay, cc
Koliko časa in ob katerih urah so otroci lahko na soncu? Kakšna zaščita proti ultravijoličnim sončnim žarkom je za njih najbolj primerna? Dermatologinja Mirjam Rogl Butina prisega na zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivali. Pravi, da kreme s faktorji niso namenjene ležanju na soncu in sončenju. Kje pa sploh je meja med razumnim in prekomernim izpostavljanjem soncu? Ultrazvok, primeren za ta letni čas, je pripravil Iztok Konc. Foto: Skeyndor/ Flickr, Public domain
Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc
»Borelioza mi je vzela sluh,« pravi profesor Miha Adamič. Začelo se je z vročino, slabostjo, vrtoglavico in hudim glavobolom; na koži pa ni bilo značilne rdeče lise v obliki prstana. Ta se namreč ne pokaže pri vseh obolelih. Ostali znaki in simptomi borelioze pa so zelo splošni in nespecifični, zato jih lahko pripišemo tudi kateri drugi bolezni. »Pa vendar sem jo jaz še poceni odnesel,« dodaja profesor Adamič. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o boreliozi pogovarjal s profesorjem Adamičem in infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: James Gathany/ Wikimedia, public domain
Dr. Tomaž Lunder je dermatolog, ki zdravi bolnike z luskavico. Čeprav ta prizadene celoten organizem, so najbolj vidne in značilne spremembe na koži. Poletje bolnikom z luskavico prinese nekaj olajšanja; še več optimizma pa vlivajo izkušnje in raziskave, ki kažejo na uspešno zdravljenje bolezni s sodobnimi biološkimi zdravili. Z njimi lahko namreč obvladamo tudi najtežje oblike obolenja. Da bi v dobro bolnikov te obete razširili čim dlje, se je Iztok Konc srečal s prof. dr. Tomažem Lundrom z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Hans/ Pixabay, cc
Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc
V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc
Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc
Neveljaven email naslov