Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
901 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Atrijska fibrilacija za petkrat poveča tveganje za možgansko kap. Ogroženi so starejši, ljudje s čezmerno težo in vztrajnostni športniki
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60- do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa lahko v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Neenakomerno bitje srca se pri atrijski fibrilaciji praviloma začne v levem srčnem preddvoru oziroma atriju.
Število ljudi z atrijsko fibrilacijo oziroma preddvornim migetanjem v Sloveniji in po svetu se povečuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi prizadetih že več kot šest milijonov prebivalcev. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, pa so bolniki izpostavljeni številnim drugim tveganjem. Za kar petkrat se poveča tveganje za možgansko kap.
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, vrtoglavica, slabost in oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Da so motnje srčnega ritma pogosta zdravstvena tegoba, zaradi katere bolniki poiščejo zdravniško pomoč, pravi kardiolog aritmolog prof. dr. Andrej Pernat s Kliničnega centra v Ljubljani.
Nevarnost atrijske fibrilacije se povečuje s starostjo, z roko v roki gre s povišanim krvnim tlakom, z obolenji srca in ožilja ter debelostjo. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Vendar pa najnovejše študije kažejo, da obstaja večje tveganje za nastanek atrijske fibrilacije tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi – kolesarji, tekači, plavalci.
Atrijsko fibrilacijo se lahko ustavi z električnim sunkom ali zdravili; v zadnjem obdobju pa tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo. To je poseg, med katerim v srce uvedejo poseben kateter z elektrodo in zažgejo ter uničijo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo. Po besedah sogovornika je lahko zdravljenje posameznega pacienta za zdravnike kar precejšen izziv.
Pri atrijski fibrilaciji lahko napad hitrega utripanja srca traja eno uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po enem tednu, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Strokovnjaki opozarjajo, da je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga; kar ne slišimo radi. Priporočajo uravnoteženo in raznovrstno prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno, vendar zmerno telesno dejavnost in opustitev kajenja.
Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje.
Hernija diskusa in išias – diagnozi, ki povzročata hudo bolečino. Ta traja dan, dva, ali pa več tednov, celo mesecev. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Ali je odrešitev v protibolečinskih tabletah? Za spodbudo pa podatek, da za hernijo in išias največkrat ni potrebna operacija. V oddaji Ultrazvok tokrat svetuje ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. O išiasu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Guvo59/ Pixabay
Visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj ter utrujenost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe. Strokovnjaki napovedujejo, da lahko v prihodnjih dveh tednih v Sloveniji pričakujemo vrh letošnje epidemije. Mnogi si zastavljamo vprašanje, kako bi lahko najhitreje okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče? Kaj pa cepljenje? Ali je letošnje cepivo učinkovito? Iztok Konc se je o gripi za oddajo Ultrazvok pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo
Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc
Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons
Dr. Marinka Žitnik je razvila prvo računsko metodo, ki omogoča napovedovanje stranskih učinkov kombinacije različnih zdravil. Ti algoritmi koristijo tako raziskovalcem kot zdravnikom, saj številna obolenja zahtevajo zdravljenje z več zdravili hkrati. Po besedah dr. Žitnik nove tehnologije tako spreminjajo medicino in omogočajo povsem drugačen pogled v telo, na zdravje in bolezen. Z izjemno slovensko računalničarko, ki študira in raziskuje na Oddelku za računalništvo Univerze Stanford v Združenih državah Amerike, se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc
Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc
Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana
Hladne zimske dni si marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med zadnjimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. V Novem mestu je zdaj že upokojenega zdravnika in velikega poznavalca medu obiskal Iztok Konc. Foto: StockSnap/ Pixabay, cc
Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob. Iztok Konc se je o parodontozi pogovarjal z zobozdravnikom doc. dr. Rokom Gašperšičem s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Foto: AlbanyColley/ Pixabay, cc
Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi. Nova imunoterapija je od leta 2011 na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. O svojih izkušnjah in spoznanjih bosta v oddaji Ultrazvok govorili tudi prof. dr. Maja Čemažar in prof. dr. Janja Ocvirk iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ob osemdeseti obletnici delovanja osrednje slovenske bolnišnice za zdravljenje raka se je z njimi srečal Iztok Konc. Foto: NIH/ Flickr, cc
Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija. Več pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Lejo Dolenc Grošelj se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Foundry/ Pixabay, cc
Slovenski zdravniki predpišejo iz leta v leto več receptov. Narašča pa tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti pravi, da so med njenimi bolniki celo taki, ki morajo vsak dan vzeti tudi po sedemindvajset tablet. V oddaji Ultrazvok tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Kaj je polifarmacija, kateri so vzroki zanjo in kakšne nevarnosti prinaša pojasnjujeta asist. dr. Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in prof. dr. Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim težavam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat o analnogenitalnih bradavicah ali kondilomih. » Kadar gre za težave z bradavicami na spolovilu ali zadnjiku, se ljudje še vedno zelo pozno odločijo za pregled pri specialistu,« je jasen doc. dr. Boštjan Mlakar iz Zasebne klinike Zdrav splet. Kirurg, ki se v svoji ambulanti ukvarja z analnim in spolnim zdravjem, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil, kako se okužimo s povzročitelji bradavic in kakšni so postopki zdravljenja. Opozoril bo tudi, kdaj bi morali nujno na pregled spolovila in zadnjika. Za vas ga je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ Pixabay, cc
Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Krvni strdki so vzrok za tri najhujše srčno-žilne zaplete: za srčni infarkt, za možgansko kap in za manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. O njej podrobneje v oddaji Ultrazvok. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezuje se jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Več pa specialistka internistka in kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja. Z obema se je srečal Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc
Danes nas mnogi nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah sogovornice tokratne oddaje Ultrazvok pri tem prednjačita zlasti fitnes industrija in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin? V pogovoru z diplomirano dietetičarko Katjo Simić smo se vprašali, kaj o beljakovinah pravijo smernice zdravega prehranjevanja. Kdo, če sploh kdo, bi moral biti pozoren na zadosten vnos beljakovin? In tudi, ali so vegetarijanci in vegani na tem področju res lahko kakorkoli ogroženi. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ulleo/ Pixabay, cc
Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. V program je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vključena radiologinja Kristijana Hertl, ki pravi, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Od samega začetka programa, ki sega v leto 2008, so pregledali že več kot 190.000 žensk. Podrobneje o mamografiji v oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z mag. Kristijano Hertl pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Neveljaven email naslov