Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
Precej več optimizma je čutiti v slovenski reprezentanci in nogometni javnosti kot pred tednom dni. Izbrana vrsta je na zadnjih dveh tekmah prikazala boljšo igro, po dveh neodločenih izidih proti Norveški in Srbiji pa je ostala v igri za obstanek v ligi B in za tretje mesto v skupini, ki bi lahko prineslo tudi preboj v dodatne kvalifikacije evropskega prvenstva. V Oslu dober prvi polčas, proti Srbiji pa boljši drugi. Izbrana vrsta je tri polčase odigrala s štirimi igralci v zadnji vrsti, v vseh treh skupaj je dosegla dva zadetka, nobenega pa ni prejela. To so poudarili radijski nogometni reporterji Boštjan Janežič, Marko Cirman, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič. Debatirali so tudi o vlogi Boštjana Cesarja, ki je na obeh tekmah opravljal vlogo selektorja namesto obolelega Matjaža Keka, ter opozorili na vnovič izstopajočega Benjamina Šeška in na hrabro, pragmatično igro obeh bočnih branilcev v drugem polčasu proti Srbiji. Epizodo ujamete v sredinem večeru na Valu 202.
V sredino bomo nocoj postavili nogomet. Od 21-ih naprej lahko na Valu 202 ujamete podkast Žoga je okrogla in debato o reprezentančnem uvodu v letošnjo ligo narodov. Razočaranje je občutno. Slovenija je po polovici junijskega reprezentančnega odmora še brez točk, v Beogradu je doživela boleč in visok poraz s 4 : 1. Jan Oblak je bil po dvoboju zelo odkrit. Zatrdil je, da Slovenija ne sme razprodajati ugleda in da tako ne gre več naprej. V oddaji lahko slišite pogovor s kapetanom slovenske reprezentance, četverica radijskih nogometnih novinarjev Boštjan Janežič, Marko Cirman, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič pa je debatirala o razlogih za vnovično bledo predstavo Slovenije, o prihodnosti selektorja Matjaža Keka, ki je med tekmo pomislil na to, ali ima vsega dovolj, in o zapravljenih priložnostih v luči tega, da bo verjetno tretje mesto v tej skupini dovolj za preboj v dodatne kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2024. Žoga je okrogla: v sredo ob 21-ih na Valu 202.
V večeru na Valu 202 se spomnimo na enega najbolj presenetljivih razpletov olimpijskih iger v Pekingu, ko se je bronaste kolajne na paralelni tekmi deskark razveselila Gloria Kotnik.
Športna pot 23-letnega Tadeja Pogačarja je bogata, čeprav je še vedno skoraj na začetku svoje kariere. V zvočnem dokumentarnem portretu izvemo, da v mlajših kategorijah ni takoj premagoval konkurence, toda že pred vstopom v svetovno serijo je začel nizati zmage, denimo z uspehom na Tour de l'Avenirju, odskočni deski za prihodnje šampione Toura. Tam bi skoraj ostal brez nastopa v zadnji etapi. Na najvišjo sceno je vstopil leta 2019 in že na svoji prvi tritedenski dirki, španski Vuelti, nizal uspeh za uspehom, čeprav je bilo predvideno, da bo nekje na polovici to preizkušnjo zapustil. Osrednji del dokumentarnega portreta je osredotočen na koronsko leto 2020, v katerem je Pogačar uprizoril kar nekaj razburljivih dvobojev s Primožem Rogličem. Na cestni dirki državnega prvenstva 2020 je bil Primož Roglič močnejši, v vožnji na čas na Pokljuki pa je Pogačar z zmago naredil nekakšen nesluteni uvod v poznejši preobrat na dirki po Franciji. Ob začetku predzadnje etape, vožnje na čas, je imel Roglič 57 sekund prednosti pred Pogačarjem, toda 19. september 2020 bo ob epskem zasuku za vedno zapisan v svetovno kolesarsko zgodovino. V oddaji lahko slišite marsikaj o zakulisju te zmage in o tem, kako je Pogačar presenetil tudi svoje najbližje podpornike. Svojo drugo zmago na Touru je Tadej Pogačar osvojil z veliko prednostjo več kot petih minut, po Touru pa je še v isti sapi osvojil tudi bronasto olimpijsko medaljo v Tokiu na cestni dirki, vsega šest dni po koncu v Parizu.
Slovenija je gostila ekipno evropsko prvenstvo v šahu, brez uspeha za slovenske šahiste in šahistke, hkrati poteka dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka. V večeru na Valu 202 se v športno pogovorni oddaji V sredo odpravimo na črno-bela polja šahovskih figur.
Konec tedna se začenja sezona svetovnega pokala v smučarskih tekih. V večeru na Valu 202 se posvetimo začetku sezone Anamarije Lampič, ki bo v olimpijski sezoni eden osrednjih slovenskih zimskih likov.
V športno pogovorni oddaji V sredo zaokrožimo nogometne kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu. Slovenija je kvalifikacije končala na četrtem mestu v svoji skupini, zelo zanimivi pa so tudi boji za neposredno uvrstitev na mundial. V sredinem večeru ujamete odzive po koncu slovenskih nastopov in pogled v prihodnost.
V sredinem večeru na Valu 202 vam ponudimo preplet zgodb slovenskih športnikov, ki so prevzeli slovensko državljanstvo in pustili pečat v slovenskem prostoru. Vladimir Boisa, Marija Šestak, Jakov Fak, Natalija Derepasko, Kliton Bozgo, Zoran Jovačič in Bojan Tokič vzbudijo zanimanje pri širokem spektru ljubiteljev športa, njihove zgodbe prepletemo v športno-pogovorni oddaji V sredo.
V novi epizodi podkasta Žoga je okrogla prečešemo prvo tretjino domačega nogometnega prvenstva, zaustavili smo se pri derbiju med Mariborom in Olimpijo in predstavili težave obeh klubov. Reprezentanca nadaljuje kvalifikacije za svetovno prvenstvo, po slabi predstavi v Splitu bo skušala ohraniti upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo na tekmah z Malto in Rusijo.
Slalomisti na divjih vodah so zbrani na svetovnem prvenstvu v Bratislavi, med kandidati za najvišja mesta je tudi olimpijski prvak iz Tokia, s katerim je na prizorišču svetovnega prvenstva poklepetal Tomaž Langerholz.
V večerni športno pogovorni oddaji V sredo gostimo športno plezalko Mino Markovič, ki je konec tedna v Kranju uradno sklenila svojo bogato športno pot. Trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala je med elito zmagala dvaindvajsetkrat in utirala pot slovenskega športnega plezanja. Triintridesetletna Mina Markovič ostaja v plezanju, naslednji izzivi so povezani s plezanjem v naravi, njeno zgodbo spoznate v večeru na Valu 202.
Na evropskem prvenstvu v nogometu so končani dvoboji osmine finala. Osem reprezentanc ostaja v boju za naslov prvaka, v večerni pogovorni oddaji pa vam ponudimo vpogled v nogometni Euro. Zanimivosti prepletemo z odzivi dopisnikov in mnenji novinarjev.
V tokratni športno pogovorni oddaji v središče postavljamo slovenske odbojkarje, ki so izjemno odigrali predtekmovanje v ligi narodov. Slovenija bo kot prva debitantka v tem tekmovanju, oziroma predhodnji svetovni ligi, zaigrala v polfinalu. Kako dojemajo slovenski uspeh različne generacije slovenske odbojke, izveste v večeru na Valu 202.
Evropsko prvenstvo v nogometu je v polnem teku, vse reprezentance so že odigrale vsaj eno tekmo turnirja razpršenega po vsej Evropi. V času športno pogovorne oddaje V sredo ponudimo zanimivosti in vrhunce začetka enega največjih športnih tekmovanj leta.
Ob polfinalnih tekmah slovenskega odbojkarskega pokala preverimo, kaj je minula, doslej najkakovostnejša sezona na domačih tleh, prinesla posameznim klubom. Ugotavljali bomo, kakšna je klubska in reprezentančna prihodnost slovenske odbojke, kdo so vzhajajoče zvezde ter kakšen je doseg slovenskih klubov in reprezentanc.
Kolesarska pomlad v vseh pogledih ponuja slovensko navdušenje ob izjemnih predstavah Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. V športno pogovorni oddaji V sredo Igor Tominec gosti direktorja dirke po Sloveniji Bogdana Finka in slovenskega selektorja in športnega direktorja ekipe Tadeja Pogačarja Andreja Hauptmana. Govorili bodo o pravkar končani dirki po Baskiji, taktiki v kolesarstvu in vlogi pomočnikov, ki jo občasno za zadovoljstvo v ekipi prevzamejo tudi najboljši posamezniki.
Končana zima je prinesla cel kup podvigov slovenskih športnikov. Najuspešnejše so bile skakalke, Ema Klinec je postala svetovna prvakinja, Nika Križnar pa skupna zmagovalka svetovnega pokala. Po Primožu Peterki in Petru Prevcu je gostja tokratne športno pogovorne oddaje postala prva skakalka z velikim kristalnim globusom. Nika Križnar, sinonim za nasmejanost, tekmovalnost in neustrašnost, razkriva svojo pot do prestola v večernem pogovoru z Daretom Ruparjem.
Neveljaven email naslov