Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
Na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki v Glasgowu v začetku marca je z uvrstitvijo v veliki finale in končnim šestim mestom prijetno presenetila Maja Mihalinec, ki je športno pot začela kot odbojkarica, a je kmalu športno ljubezen našla v kraljici športov atletiki. V pogovorni oddaji V sredo bo trenutno najhitrejšo Slovenko gostil Tomaž Langerholz
Odkritje sezone v slovenskem alpskem smučanju je 23-letni Štefan Hadalin. Na svetovnem prvenstvu je po osemnajstih letih za slovensko moško smučanje osvojil kolajno. Z mojstrom družbenih omrežij, bralcem zgodovinskih knjig in preučevalcem povezave človeškega telesa in duha se bo na Valu 202 pogovarjal Igor Tominec.
“No, končno pa smo le prišli do tega, da bi bila zelo potrebna športna redakcija. In tako se je 19. marca leta 1949 rodila športna redakcija, ki se je sestajala iz samo enega člana, to sem bil jaz, urednik in delavec,” tako je Slavko Tiran povzel rojstvo najstarejšega športnega uredništva v Sloveniji. V sedemdesetih letih športa na Radiu Slovenija, sprva na Prvem programu, kasneje pretežno na Drugem oziroma Valu 202 nam je malokateri res pomemben dogodek ušel. Reporterji pa so sploh v prvih letih poročali tudi o dogodkih, ki niso bili povezani s športom. Stane Urek je tako prenašal tudi Armrstrongov pristanek na luni. Tudi zaradi radijskih športnih legend iz preteklosti so nepozabni največji tekmovalni uspehi, njihovi nasledniki se trudimo delovati v isti smeri. Prisluhnite oddaji V sredo ob 70-letnici športnega uredništva Radia Slovenija, ki sta jo pripravila Luka Petrič in Uroš Volk.
V športni pogovorni oddaji V sredo se tokrat posvetimo temi s slovenske obale. V Kopru so zgradili nov pokriti bazen in začeli sestavljati tudi vaterpolsko moštvo, ki je letos že nastopalo v Jadranski ligi.
V športnopogovorni oddaji V sredo bomo gostili srebrni s svetovnega prvenstva v Seefeldu, smučarski tekačici Katjo Višnar in Anamarijo Lampič. Spoznali boste zakulisje uspeha in življenje srebrnih sprinterk. V sredo po 21.00 ju bosta gostila Dare Rupar in Boštjan Reberšak.
Eden najuspešnejših slovenskih košarkarjev je svoj tekmovalni vhunec v slovenski reprezentanci doživel že v vlogi trenerja. Po koncu bogate kariere se je hitro znašel v trenerski vlogi in bil pomočnik Igorja Kokoškova ob pridobitvi zgodovinskega naslova evropskih prvakov. Jako Lakoviča boste spoznali v večernem pogovoru v sredo po 21-ih.
Ob izjemni krstni sezoni Luke Dončića v ligi NBA smo v oddaji V Sredo gostili novinarja Radiotelevizije Slovenija Francija Pavšerja in Tilna Jamnika. Oba sta bila pred kratkim v Dallasu, kjer sta videla, kako je slovenski košarkarski biser hipoma postal nosilec svojega kluba in zvezdnik lige NBA. Njegovi dresi se prodajajo kot vroče žemljice, vseskozi ga navijači ustavljajo, da bi se z njim fotografirali ali pa dobili njegov podpis, precej Slovencev pa je v zadnjih mesecih odšlo v Teksas, da bi ujeli utrinek njegove prve sezone v ligi NBA. V pogovorni oddaji, ki jo vodi Luka Petrič, boste slišali nemško legendo Dirka Nowitzkega, ki upa, da bo Dončić še vrsto let nosilec Dallasa, pa lastnika kluba Marka Cubana, kako se uči govoriti slovensko, Dončićevo mamo Mirjam Poterbin, ki pravi, da bi Luka raje odigral 100 tekem, kot da bi opravil eno nekošarkarsko obveznost ter nekdanjega kapetana slovenske reprezentance Boštjana Nachbarja, ki trdi, da je ameriška košarka Dončiću še bolj pisana na kožo kot evropska, ker je odličen na žogi, v ligi NBA pa je še več prostora.
Dober mesec je minil odkar je zakoračil v drugi mandat prvega moža slovenskega športa. Izzivov, zdaj že močno prekaljenemu športnemu funkcionarju, ki ne želi biti le to, nikakor ne bo zmanjkalo. Vedno jih išče tudi sam. Ob njem bo slovenski šport v tem mandatu oblikovalo kar precej novih obrazov. Daleč najbolj pa skrbi da je delež za slovenski šport vse tanjši. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec bo naš gost v oddaji V sredo, gostil ga bo Dare Rupar.
Jože Pepevnik bo v športno pogovorni oddaji V sredo gostil enega od treh letošnjih slovenskih zmagovalcev tekem za svetovni pokal. Tim Mastnak je v letošnji sezoni ujel priključek s svetovnim deskarskim vrhom in je med kandidati za najvišja mesta tudi na bližajočem se svetovnem prvenstvu v Združenih dražavah Amerike.
Slovenska mlada hokejska reprezentanca do 20 let ohranja stik z najboljšimi. Z zmago na svetovnem prvenstvu na Poljskem so mladi risi dokazali, da se za prihodnost morda le ne gre bati. V pogovorni oddaji v sredo bomo gostili trenerja reprezentance do 20 let Aleša Burnika. Z njim se bo pogovarjal Marko Pangerc.
V športno pogovorni oddaji V sredo gostimo enega ključnih mož pri organizaciji biatlonskega svetovnega pokala Boruta Nunarja.
Matjaž Kek je v pogovoru z Boštjanom Janežičem med drugim povedal, da bo v reprezentanco vpeljal več kolektivne kakovosti. Z igralci že navezuje komunikacijo, čeprav za zdaj le po telefonu. Kvalifikacijska skupina za evropsko prvenstvo 2020 se Keku zdi tekmovalna. 57-letni Mariborčan, ki je drugič slovenski selektor, pa je spregovoril tudi o svojih bleščečih letih na Reki.
Neveljaven email naslov