Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
Gost Uroša Volka v športno pogovorni oddaji V sredo je najboljši strelec v zgodovini slovenske rokometne reprezentance in drugi po številu nastopov zanjo. Sloves vrhunskega rokometaša je pridobil v tujini. Luka Žvižej je z Barcelono leta 2005 postal prvi Slovenec z naslovom evropskega klubskega prvaka na tujem.
Finalistka svetovnega atletskega prvenstva v Dohi Tina Šutej! Slovenska rekorderka v skoku s palico se ukvarja z atraktivno disciplino, ki je lahko tudi nevarna. O študiju v Združenih državah Amerike, nevšečnostih pri transportu palic, hribih in osebnih rekordih se bo s Tino Šutej v oddaji "V sredo" pogovarjal Marko Cirman.
V tednu pred domačo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju je gostja športno-pogovorne oddaje V sredo najboljša plezalka na svetu. Janja Garnbret je navdušila na svetovnem prvenstvu in v celotni sezoni svetovnega pokala. Uvrščena je že na olimpijske igre v Tokiu in je trenutno prvo ime športnega plezanja tako v Sloveniji kot v svetu.
Za slovenske odbojkarje se je zaključil prvi del evropskega prvenstva. Po tekmah z Belorusijo, Rusijo, Severno Makedonijo in Finsko in pred odločilnimi tekmami analiziramo nastope reprezentance.
Leto pred olimpijskimi igrami je Tokyo prizorišče številnih velikih tekmovanj. V zadnjih dveh tednih sta se v japonski prestolnici končali dve svetovni prvenstvi, v judu in športnem plezanju. V sredo tokrat prepletemo dve prvenstvi, dve tekmovalki in dva trenerja.
V evropskih nogometnih pokalih se končujejo kvalifikacije za Ligo prvakov in Evropsko ligo. Med slovenskimi klubi evropsko jesen lovi Maribor, ki pa je sezono v domačem prvenstvu začel zelo skromno. O mariborskem nogometnem poletju, slovenskem prvenstvu in evropskih tekmovanjih je tekla beseda v oddaji Žoga je okrogla.
V športno pogovorni oddaji V sredo gostimo najboljšega slovenskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška.
Kratka zgodovina kluba iz Kopra je polna presežkov. Precej daljša kariera kapetana tamkajšnjih košarkarjev pa ni bila samo igra na dva koša. "V času, ko sem še igral v Portorožu, sem razvažal pice, ko se je končala sezona, pa sem bil natakar."
Slovenske košarkarice so že v Nišu; tam jih čaka drugi nastop med evropsko elito. V večeru pred uvodno tekmo z Madžarsko se bomo pogovarjali s članicama naše ženske vrste Niko Barič in Tejo Oblak. Košarkarsko obarvan večer nam je pred evropskim ženskim prvenstvom v Srbiji pripravil Dare Rupar.
Evropska podprvakinja v karateju Tjaša Ristič! Gorenjko, ki premika mejnike slovenskih nastopov na mednarodnih tekmovanjih, je za karate navdušil njen oče. S Tjašo Ristič, ki je močan slovenski adut za kolajno na evropskih igrah v Minsku, se bo v sredo od devetih do desetih zvečer na pogovarjal Marko Polak.
Osrednja tema bo končana nogometna sezona s poudarkom na slovenski reprezentanci. Slovenija je namreč odigrala pomembni kvalifikacijski tekmi z Avstrijo in Latvijo, končane so že tekme v drugih skupinah in tudi v ligi narodov. Obenem pa se 14. junija začne Južnoameriško nogometno prvenstvo. Tokratna oddaja bo posneta na radijskem dvorišču s posebnim gostom Markom Radmilovičem.
Končano je državno nogometno prvenstvo. Maribor je petnajstič postal prvak, Olimpija pa je zapravila možnost ubranitve naslova. Marko Cirman pravi, da se je iz boja izločila sama. Kluba se bosta v četrtek pomerila še v finalu slovenskega pokala. Slavko Jerič vlogo favorita pripisuje Mariboru. Voditelj Aljaž Golčer pa izpostavlja, da bo Olimpiji močno manjkal Rok Kronaveter, eden najboljših igralcev te sezone državnega prvenstva, ki je pred iztekom pogodbe že končal z nastopi za ljubljanskega prvoligaša.
Jernéj Kruder je lani postal skupni zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Letošnja sezona je bila zaenkrat manj uspešna, Celjan pa ima pred očmi še večji tekmovalni cilj. V pogovoru z Matejem Hrastarjem tudi o ljubezni do skalnega plezanja in prihajajočem spektaklu Triglav The Rock na Kongresnem trgu. Jernéj Kruder, V sredo ob 21h na Valu 202.
V sredinem večeru se bomo posvetili trenutno najbolj vroči športni temi, kolesarski dirki po Italiji. S sogovorniki in vtisi z začetka italijanske pentlje ponudimo vpogled v eno največjih kolesarskih preizkušenj.
V športno pogovorni oddaji V sredo bomo poklepetali z najučinkovitejšim slovenskim hokejistom na preteklem svetovnem prvenstvu drugega kakovostnega razreda v Nursultanu. Jan Drozg se skuša dokazati na najzahtevnješem ameriškem tržišču in je letos postal član Pittsburga. Na poti do lige NHL in o vtisih po reprezentančni akciji se bo z njim pogovarjal Marko Pangerc.
Tina Lipicer Samec je ena najboljših slovenskih odbojkaric vseh časov. 14 let je preživela v tujini in se vrnila v domače okolje z željo, da slovenski odbojki vrne tisto, kar ji je dal odbojkarski svet. Kapetanka državnih podprvakinj se je ustalila v domačem okolju v Novi Gorici, kjer je moči združila s trenerjem – možem Vasjo Samcem. V športno pogovorni oddaji V sredo z Boštjanom Reberšakom razkriva zakulisje domačega prvenstva, slovenske reprezentance in tudi odbojkarskega družinskega življenje. V sredo po 21.00 na valu 202.
V sredinem večeru pospremimo slovensko hokejsko reprezentanco na svetovno prvenstvo prve divizije v Kazahstan. Slovenski hokejisti se pripravljajo na Bledu, kjer so njihovi tekmeci Italijani. V sredinem večeru se pogovorimo z akterji in razkrijemo pričakovanja in možnosti Risov v želji po vrnitvi med elito.
Neveljaven email naslov