Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
V pogovorni oddaji V sredo so se o pravkar končani sezoni Formule 1 in njeni prihodnosti pogovarjali televizijski in radijski reporterji kraljevega razreda motošporta
V pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 so se o pravkar končani sezoni formule 1 in o prihodnosti tega elitnega avtomobilističnega športa pogovarjali nekdanja televizijska komentatorja Miran Ališič in Niko Mihelič ter radijska reporterja Aljaž Golčer in Igor Tominec.
Dokaj enotno mnenje sogovornikov je bilo, da je letos Sebastian Vettel zapravil svetovno prvenstvo v Ferrarijevem dirkalniku, ki je bil vsaj enako dober, če ne boljši od Mercedesa Lewisa Hamiltona. Hamilton je dirkal v življenjski formi in bo lahko v naslednjih dveh letih ogrozil rekorde Michaela Schumacherja, ki se zdi še vedno precej oddaljen v naslovih prvaka (7:5) in zmagah (91:73). Osnovni pogoj, da Hamiltonu uspe v lovu na rekorde pa je, da bo Mercedesov dirkalnik ohranil trenutno konkurenčnost. Če se bo to zgodilo, tudi Hamiltonu ne bo zmanjkalo motiva.
Sicer pa je večji del oddaje potekal s pogledom v prihodnost. Trenutno Formula 1 letno ustvarja 1,5 milijarde prihodkov, od česar slaba polovica ostane lastnikom komercialnih pravic. Vsaj desetletje bi ob idealnem scenariju trajalo, da bi se korporaciji Liberty Media vložek v ta šport izplačal, preden bi se začel ustvarjati tudi kakšen dobiček, toda Miran Ališič, ki je vedno odlično informiran, pravi, da se vizije trenutnih lastnikov morda sploh ne bodo udejanile.
»Američani so prezrli dejstvo, da se z moštvi nihče več ne bo mogel pogajati na način, kot se je Bernie Ecclestone. Moštva si želijo večji del kolača. Danes dobijo polovico, želijo pa si 70 ali 75 odstotkov. Tudi dirkališča iz različnih razlogov ne želijo več plačevati tako visokih pristojbin, poleg tega se zmanjšuje televizijsko občinstvo. Torej gre trend v smeri vedno manjših prilivov za Liberty Media in mislim, da se v ozadju že dogaja nekaj – namreč da bi se ti Američani radi tega športa čim prej znebili, morda še pred letom 2021.«
– Miran Ališič
Nika Miheliča moti, da svetovnega prvenstva v Formuli 1 ne prireja krovna športna organizacija, v tem primeru Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Vsa politika tekmovanja se kroji na relaciji lastniki komercialnih pravic – moštva. Zato se ne more enostavno sprejeti tehničnih pravil, ki bi formulo 1 naredila zanimivejšo.
»Osebno mislim, da bi bilo treba tehnične predpise zasnovati tako, da bo moštva med sabo postala konkurenčna. Da bi dejansko videli dirkanje in prehitevanja. Kar sama se ponuja primerjava z motociklizmom. Tam lahko nova tovarna, denimo Suzuki, kmalu po vstopu v prvenstvo že trka na vrata zmagovanja. V Formuli 1 pa najmočnejši krčevito ščitijo svoje interese. BMW in Toyota sta z velikimi cilji vstopila v Formulo 1, pa se je za oba zgodba končala precej klavrno. Zdaj se vse vrti okrog treh, štirih proizvajalcev. Potrebujemo predpise, ki bi prvenstvo naredili izenačeno, nepredvidljivo. Že danes lahko rečemo za naslednje leto, da se bodo za naslov prvaka borili Hamilton z Mercedesom, Vettel s Ferrarijem in Verstappen z Red Bullom.«
– Niko Mihelič
Aljaž Golčer, ki o dirkah poroča na Valu 202, je dodal, da bi v ta krog dodal še novega dirkača Ferrarija Charlesa Leclerca, sicer pa je manj kritičen do ameriških lastnikov in meni, da je vizija razmeroma dobro zasnovana.
»Mislim, da so naredili dobro vodstveno strukturo. Šef formule 1 Chase Carey je nastavil Seana Bratchesa za marketinškega direktorja, Rossa Brawna pa za tehničnega direktorja formule 1. Zdi se, da je vendarle stvar dolgoročno zastavljena. Skušajo preseliti šport na digitalne platforme in ga približati mlajšemu občinstvu, kar se v obdobju Bernieja Ecclestona ni dogajalo. Šele od leta 2021 naprej se bo videlo, kaj so dejansko dosegli s tem, ko so vajeti sprememb položili v roke Rossu Brawnu. Formula 1 naj bi postala bolj tekmovalna, mislim pa tudi, da bo športu koristila amerikanizacija – brez negativnega prizvoka.«
– Aljaž Golčer
Pred letom 2021 večjih sprememb v razmerju moči ni pričakovati, saj bodo do takrat veljala trenutna tehnična pravila z rahlimi modifikacijami. Le v koledarju dirk bodo spremembe že pred tem, ne sicer naslednje leto, pač pa v 2020, ko se zanesljivo pridružuje Velika nagrada Vietnama na ulicah Hanoia in morda tudi ulična dirka v Miamiju. Nekaj manj možnosti imata Zandvoort na Nizozemskem in danska prestolnica Koebenhavn.
V novi epizodi nogometnega podkasta Žoga je okrogla vam ponudimo vpogled v člansko in mlado nogometno reprezentanco. Kako so člani zaokrožili prvi sklop tekem v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo in kako se je končal skupinski del domačega evropskega prvenstva reprezentance do 21 let, izveste v večeru na Valu 202.
Prvaki se borijo za obstanek. Celje je ob Mariboru edini prvoligaš, ki je odigral vseh 30 sezon v prvi slovenski ligi. Lani je bil prvič prvak, letos pa se bori za obstanek. V oddaji boste slišali, kaj so osrednji razlogi za padec kluba, ki se je odločil za številne zamenjave, tudi igralske, predvsem pa v strokovnem štabu. Pod vodstvom novega trenerja Jirija Jarošika je spomladi šestkrat izgubil v osmih krogih. V Mariboru so se razveselili daljšega reprezentančnega odmora, selektor reprezentance do 21. leta Milenko Ačimović za evropsko prvenstvo ni vpoklical nekdanjega kapetana Jana Mlakarja. Več tudi o Cristianu Ronaldu, ki Juventus znova ni popeljal do opaznejšega uspeha v ligi prvakov, in o predvidenem novem tekmovalnem sistemu lige prvakov, ki bi prinesel veliko več tekem, a še večje razlike med velikimi in malo manjšimi.
Svetovno prvenstvo v vnordijskem smučanju je v Oberstdorfu postreglo s kar šestimi slovenskimi kolajnami. Prvenstvo v Nemčiji je bilo zadnje pred Planico 2023. Organizatorji so že prevzeli zastavo svetovnih prvenstev, kako uspešni bodo slovenski športniki čez dve leti pa je odvisno tudi od načrtovanja dela v posameznih reprezentancah. Po koncu prvenstva na Bavarskem o izzivih prihodnosti govorimo s koordinatorjema slovenskih nordijskih reprezentanc in vodjo organizacijskega komiteja Planica 2023.
Alpski smučarji in smučarke se merijo na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo. Prvi del prvenstva slovenski reprezentanci ni prinesel zadovoljstva, v nadaljevanju pa bodo uspešnost prvenstva reševali v tehničnih disciplinah. Zanimivosti in zakulisje razkrijemo v večernem klepetu na Valu 202.
Svetovno rokometno prvenstvo v Egiptu bo osrednji športni dogodek januarja. Slovenska reprezentanca bo na turnirju igrala devetič, zadnjega je izpustila, pred tem pa v Franciji dosegla največji uspeh z bronasto medaljo. Visoko lahko poseže tudi tokrat. Svetovno rokometno prvenstvo bomo s prenosi slovenskih tekem neposredno s prizorišča spremljali tudi na valu 202, po tekmah pa bosta nekdanji reprezentant Jure Natek in reporter Uroš Volk nadaljevala serijo rokometnih podkastov Cepelin. Za popotnico o moči in nemoči slovenske reprezentance, ter prvih tekmecih. Jure Natek se je spomnil tudi svojega prvega stika z Afriko leta 2005, kakšen je bil slišite v Cepelinu.
Po koncu novoletne skakalne turneje bomo v športno pogovorni oddaji V sredo gostili glavnega trenerja slovenske skakalne reprezentance Roberta Hrgoto. Reprezentanco je prevzel med domačim svetovnim prvenstvom v poletih v Planici in poskrbel, da je moštvo zadihalo s polnimi pljuči. Nekdanji slovenski reprezentant, zdaj pa eden najmlajših trenerjev v karavani, se bo v sredo zvečer o minuli novoletni turneji in prihodnosti slovenske reprezentance pogovarjal z Boštjanom Reberšakom.
V večeru na Valu 202 zaokrožimo kariero Filipa Flisarja. Smučarski kros je v njegovnem obdobju v Sloveniji dobil mesto med zimskimi športi. Vselej zanimiv sogovornik in smučar, ki mu ob naslovu svetovnega prvaka manjka le olimpijska kolajna bo v večeru klepetal z Jožetom Pepevnikom.
V Planici je vse pripravljeno na začetek svetovnega prvenstva v poletih. Da bi bili pred prvim zimskim vrhuncem sezone pripravljeni tudi vi, vam v večeru na Valu 202 ponujamo vpogled v zakulisje, predstavimo strokovnega komentatorja Jureta Šinkovca in pričakovanja slovenske reprezentance.
V večeru na Valu 202 ponudimo ekskluziven vpogled v kolesarsko dirko po Franciji. Po kraljevski etapi so karte razdeljene, kakšne imata v rokah najboljša slovenska kolesarja izveste v večerni pogovorni oddaji.
Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadljevanju dirke, izveste v posebni kolesarski oddaji v večeru na Valu 202.
Neveljaven email naslov