Beljakovinski pripravki, ki jih na trgu zasledimo predvsem v praškasti obliki, so prehranska dopolnila, ki nam jih trgovci poskušajo prodati z obljubami o hitrih spremembah telesne teže ali mišične mase. Kot pojasnjuje Žan Zupančič, diplomirani inženir živilstva in prehrane, lahko dnevno potrebno količino beljakovin (0.8 g/kg telesne teže) normalno fizično aktivni ljudje brez težav zaužijejo z drugo hrano.

“Potrebe so večje pri res aktivnih športnikih. Tisti, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi oziroma aerobnimi športi, jih morajo dnevno zaužiti  med 1,2 in 1,6 g/kg telesne teže. Tisti, ki so dejavni v anaerobnih športih, kjer je večja potreba po mišični masi, pa jih morajo pojesti 1,6 do 2 g/kg telesne teže.”

Beljakovine so v naravni obliki dostopne v mesu, ribah, jajcih, mlečnih izdelkih, stročnicah, oreščkih, nekaterih vrstah žit. Skoncentrirane beljakovinske pripravke pa pridobivajo iz govedine, mlečnih izdelkov, jajc, soje, graha, konoplje, riža. “Izdelajo jih tako, da z različnimi fizikalnimi postopki nekje od 70 do 95-odstotno skoncentrirajo beljakovine iz živalskih in rastlinskih virov. Nato jim dodajo različne aditive, med temi so predvsem emulgatorji na primer sojin lecitin ter drugi za okus, barvo in aromo,” razlaga Žan Zupančič, ki kot primer navede pridobivanje sirotkinih beljakovin:

 Najprej opravimo ultra in mikrofiltracijo, sledi sušenje, dokler ne nastane prah, nato dodajo aditive. Za okus po navadi dodajo umetna sladila. Energijska vrednost se zaradi njih načeloma ne poveča, so pa vprašljivi sami aditivi, ker dolgoročnih študij o njihovem vplivu na zdravje še nimamo.”

Beljakovinski pripravki človeške presnove ne spremenijo, v primerjavi z beljakovinami iz naravnih virov pa hitreje preidejo v kri. Pri pomanjkanju beljakovin iz drugih virov je njihovo uživanje dobrodošlo, pri presežku pa nezaželeno, saj jih telo ne more porabiti.

“V tem primeru jih spremeni v glukozo, ki se lahko porabi za energijo ali se shrani v obliki glikogena, lahko pa se celo pretvorijo v maščobne kisline. Prav tako ni priporočljivo njihovo povečevanje v nedogled, saj lahko pride do nastanka ledvičnih kamnov ali izločanja kalcija prek urina.”

Uživanje beljakovinskih pripravkov povezujemo tudi z izgubo telesne teže. “Pri hujšanju je glavnega pomena to, da porabimo več energije, kot je zaužijemo. Beljakovinski pripravki so priporočljivi le, ker zaradi njihovega uživanja izgubimo manj mišične mase, vpliva pa tudi na hormon grenlin, kar pomeni, da smo manj lačni,” pojasnjuje Žan Zupančič, ki dodaja, da ne smemo normalnih obrokov ne delno ne v celoti nikoli nadomeščati z beljakovinski pripravki.