Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikroplastika v vzorcih vode

21.03.2018


Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:

“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”

Kaj lahko storimo?

Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:

  • Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo stekleničko, ki jo lahko na kateri koli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
  • Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
  • Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
  • Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
  • Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.

To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.

 

Vir: Inštitut za nutricionistiko

 


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Mikroplastika v vzorcih vode

21.03.2018


Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:

“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”

Kaj lahko storimo?

Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:

  • Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo stekleničko, ki jo lahko na kateri koli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
  • Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
  • Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
  • Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
  • Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.

To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.

 

Vir: Inštitut za nutricionistiko

 


25.11.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.11.2015

Vino

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


11.11.2015

Vino

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.11.2015

Veste kaj jeste - Light

Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?


04.11.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.10.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.10.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.10.2015

Transmaščobe

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.10.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 17 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov