Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikroplastika v vzorcih vode

21.03.2018


Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:

“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”

Kaj lahko storimo?

Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:

  • Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo stekleničko, ki jo lahko na kateri koli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
  • Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
  • Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
  • Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
  • Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.

To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.

 

Vir: Inštitut za nutricionistiko

 


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Mikroplastika v vzorcih vode

21.03.2018


Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:

“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”

Kaj lahko storimo?

Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:

  • Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo stekleničko, ki jo lahko na kateri koli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
  • Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
  • Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
  • Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
  • Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.

To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.

 

Vir: Inštitut za nutricionistiko

 


08.07.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


01.07.2020

»Tak, da so tisti oblaki lepi, črni gor na gibanici, ne?«

Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika – že od nekdaj – izhaja iz družinskega praznika – kolin.


24.06.2020

»Pridejo gospe, naročijo porcijo žab in solatko«

Žabje krake kuharji redkeje kot včasih uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, še vedno pa jih v nekaterih restavracijah dobimo v pečeni ali ocvrti obliki.


17.06.2020

»Kuham po receptu naše none«

12 poletnih nedelj na Prvem pridno polnimo z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskujemo turistično manj poznane točke. NaPOTki je beseda, ki jo morate poiskati, ko pridete na našo spletno stran radioprvi.si. V reportažah se ustvarjalci seveda ne bomo izognili kulinariki določenega območja – nasprotno. Kulinarika neke regije je gotovo nekaj, kar sooblikuje izkušnjo z nekega območja. Zato bomo v naslednjih tednih tudi rubriko Veste, kaj jeste? ob sredah posvetili eni, dvema ali več kulinaričnim značilnostim posameznih regij. Tokrat je bila Tina Lamovšek v Obalno-kraški regiji in se med drugim pogovarjala z dvema zanimivima domačinoma iz Črnega Kala. Njuno kulinarično izkušnjo s tega območja je zbrala Nataša Rašl.


10.06.2020

Nakupovanje sveže zelenjave prek spleta ima velik potencial

V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.


03.06.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


27.05.2020

»Zaradi epidemije smo številni spremenili odnos do hrane«

V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. V okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost, je Inštitut za nutricionistiko pripravil raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Že do zdaj se je pokazalo nekaj zanimivosti. Imamo recimo podatek, koliko odstotkov gospodinjstev je v preteklih tednih doma peklo kruh.


20.05.2020

Do travnika ali gozda za pisano rižoto in solato

Nataša Rašl je tokrat na pogovor za rubriko Veste, kaj jeste? povabila Katjo Rebolj, ki je nedavno kot nabiralka in mentorica nastopila v oddaji televizijske mreže Netflix z naslovom “Restavracije na robu,” ki je bila posvečena Sloveniji. Tam je dokazala, da se lahko za obogatitev solate, juhe ali recimo rižote, sprehodimo do bližnjega travnika ali gozda. Tam naberemo številne užitne cvetove rastlin in z njimi jedem dodamo vitamine in antioksidante ter seveda okuse in drugačen, poseben videz.


13.05.2020

Naš imunski sistem je v “razkuženem” okolju postavljen pred izziv

Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj tudi pomagamo.


06.05.2020

Vitaminski kviz!

Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.


29.04.2020

V zelenjavi, sadju in stročnicah ga ne boste našli

Vitamin B12 je eden od ključnih vitaminov v našem telesu in je v nečem poseben. V zelenjavi in sadju ter stročnicah ga ne boste našli.


22.04.2020

Vitamin B9

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


15.04.2020

Surov jajčni beljak preprečuje absorbcijo vitamina

Redkokateri vitamin ima toliko različnih imen: vitamin B7, biotin, vitamin H, lepotni vitamin itd. Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz lekarne Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Goricia poudarja, da večina z raznoliko in uravnoteženo prehrano doseže zadosten dnevni vnos tega vitamina, torej je pomanjkanje redko.


08.04.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


01.04.2020

Zgodovina nas je naučila, kako pomemben vitamin je pantotenska kislina

V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.


25.03.2020

Vitamin

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


18.03.2020

Če ste v stresu, izgubljate vitamin, ki je gonilo telesa

Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.


11.03.2020

Adijo, utrujenost in pozabljivost!

Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem.


04.03.2020

V rdeči papriki ga je kar petkrat več kot v limoni

Najboljši viri vitamina C so sadje in zelenjava ter iz njiju izdelani sokovi. Veliko vitamina C vsebujejo acerola oz. divja češnja, šipek, jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač in citrusi. Količinsko so v našem geografskem prostoru za oskrbo pomembni tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik. Živila, bogata z vitaminom C, prispevajo k ohranjanju normalnega delovanja imunskega in živčnega sistema, nastajanju kolagena, normalni psihološki funkciji, zaščiti celic pred oksidativnim stresom in zmanjšanju utrujenosti.


26.02.2020

Špinača za normalno strjevanje krvi in zdrave kosti

Če ste se rodili po letu 1987, potem je bil ta vitamin prvo v narekovajih zdravilo, ki ste ga dobili v življenju. Do šest ur po rojstvu ste prejeli injekcijo s tem vitaminom. Pred uvedbo tega preventivnega postopka je namreč približno vsak stoti novorojenček utrpel neke vrste krvavitev.


Stran 5 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov