Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikroplastika v vzorcih vode

21.03.2018


Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:

“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”

Kaj lahko storimo?

Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:

  • Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo stekleničko, ki jo lahko na kateri koli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
  • Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
  • Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
  • Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
  • Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.

To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.

 

Vir: Inštitut za nutricionistiko

 


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Mikroplastika v vzorcih vode

21.03.2018


Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:

“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”

Kaj lahko storimo?

Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:

  • Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo stekleničko, ki jo lahko na kateri koli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
  • Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
  • Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
  • Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
  • Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.

To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.

 

Vir: Inštitut za nutricionistiko

 


15.05.2019

Najbolje je kašice pripraviti z materinim mlekom

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!


08.05.2019

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


01.05.2019

Onesnaževala v hrani

Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.


24.04.2019

Ali res veste, kakšno sadje jeste?

Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.


17.04.2019

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


10.04.2019

Testi intolerance na hrano

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.04.2019

Telefonska aplikacija Veš, kaj ješ

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.03.2019

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.03.2019

Čemaž

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.03.2019

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.03.2019

Sirni namazi

O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.


27.02.2019

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.02.2019

Bulgur

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.02.2019

Stročnice

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.02.2019

Prehranske in zdravstvene trditve na živilih lahko zavajajo

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.01.2019

Beljakovine

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.01.2019

Kako jesti zdravo in poceni?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.01.2019

Tudi skladičena sadje in zelenjava sta lahko sezonska in lokalna

Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.


09.01.2019

Kislo zelje

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.01.2019

Kam z viški prazničnih dobrot?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 8 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov