Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:
“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”
Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:
To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.
Vir: Inštitut za nutricionistiko
Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničene vode po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90 odstotkov vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike. V povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, v nekaterih vodah si ti dosegali koncentracijo tudi do 10.000 delcev na liter. Če so pred meseci odkrili mikroplastiko v vodi iz pipe, je zdaj torej jasno, da tudi voda, ki jo kupimo v steklenicah in plastenkah, vsebuje mikroplastične delce. O mikroplastiki v pitni vodi Nina Zupanič iz Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani:
“Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje, za zdaj še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh drugih živih organizmov. Za zdaj vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme.”
Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:
To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni treba poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejena iz plastike.
Vir: Inštitut za nutricionistiko
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov