Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled današnjih koncertnih dogodkov začenjamo v Ljubljani, kjer bo nocoj v organizaciji Festivala Ljubljana koncert z naslovom Spev minljivosti. V preddverju Križank bosta ob 21h nastopila Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in klarinetist Mate Bekavac, ki je znan po poglobljenih interpretacijah, prepoznavnem tonu in posebnem glasbenem okusu, s katerim oblikuje koncertne programe. Poleg železnega repertoarja za klarinet od baroka naprej rad izvaja dela sodobnih skladateljev in tehtna dela redko slišanih skladateljskih imen polpretekle zgodovine. Tokratni koncert je zasnovan kot nostalgično popotovanje v izgubljene čase in je posvečen pozabljenim čustvom, prijateljem in ljubljenim. In kot so še zapisali organizatorji, pomeni priložnost ponovnega srečanja s samim seboj in prebuditev vsega lepega v nas.

V organizaciji ustanove Imago Sloveniae nocoj ob pol devetih na Gornjem trgu v Ljubljani nastopa Jernej Vindšnurer kvartet v zasedbi: Ana Čop, vokal, Oto Gvardjančič, klavir, Jernej Vindšnurer, kontrabas in Nina Korošak Serčič, bobni. Zasedba mladih glasbenikov, ki študirajo v Gradcu in Berlinu, se bo predstavila s programom jazzovskih standardov.

V nadaljevanju predstavljamo še nekaj glasbenih vsebin, ki jim lahko danes prisluhnete na programu Ars.

V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna bomo ob 10.05 predvajali nekatera najbolj priljubljena dela Alessandra in Domenica Scarlattija. Kot sta si bila oče in sin različna v pogledih na glasbo in življenje, so med seboj različne tudi njune kompozicije, to pa ne zmanjšuje umetniške vrednosti enih in drugih, piše avtorica oddaje Polona Gantar.

Ob 11.25 v oddaji Zborovski kotiček za mlade Anamarija Štukelj Cusma vabi k poslušanju glasbe, ki jo je za otroke in mlade ustvaril Marijan Lipovšek. Predvajali bomo njegovo kantato Medo Brumček za otroški zbor, sopran, bas in orkester ter druge skladbe, ki jih je namenil otroškim glasovom.

Oddajo Filmska glasba, na sporedu ob 14.35, Tina Ogrin namenja glasbi Ennia Morriconeja, ki se je poslovil v preteklem tednu. Za glasbo, ki jo je napisal k Tarantinovemu filmu Podlih osem, je leta 2016 prejel zlati globus. Celotna partitura traja več kot dve uri, sestavlja pa jo 23 delov. V tokratni oddaji bomo predstavili predvsem tiste, ki med gledanjem filma najbolj izstopajo.

V oddaji Recital, na sporedu ob 17h, bomo predvajali posnetek koncerta članov Filharmoničnega orkestra Nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern, ki so v godalni zasedbi nastopili 14. junija v studiu Nemškega radia v Saarbrücknu. Izvedli so dva godalna kvarteta Luwiga van Beethovna, Godalni kvartet št. 6 v B-duru, op. 18 in Godalni kvartet št. 13 v B-duru, op. 130, z dodano Veliko fugo op. 133 kot zadnjim stavkom.

Za oddajo Petkov koncertni večer, na sporedu ob 20h, je Tina Ogrin izbrala posnetek prvega koncerta iz cikla Mozartine 2016. Vodil ga je hrvaški hornist svetovnega ugleda, Radovan Vlatković, ki je nastopil tudi kot solist. Na sporedu so bila dela Charlesa Gounoda, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Antonia Rosettija in Antonina Dvořaka.

V oddaji Zborovski koncert ob 22.05 bo Brigita Rovšek predstavila Rekviem Jeana Gillesa. Ta je v zadnjih letih na programih vseh večjih ansamblov za staro glasbo, ki kaj veljajo. Prepriča jih namreč skladateljeva osebna glasbena govorica, ki francoskemu baroku dodaja še množico čudovitih melodičnih domislic, poživljajoče plesne ritme in zavidljivo umetnost polifonije.

Glasbeni spored na programu Ars ob 23h končuje oddaja Jazz Ars. Marko Kumer jo namenja saksofonistu Paulu Gonsalvesu, ki se je rodil pred sto leti, skoraj vso svojo dolgoletno kariero pa je preigral v orkestru Dukea Ellingtona.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ljubezen in minevanje sta stalni temi v delih pesnika in pisatelja Vinka Möderndorferja, neredko povezani v nedeljivo celoto. Taka je tudi pesem Zakaj imeti rad iz zbirke Nimam več sadja zate, v kateri se napetost in vzburjenost čutov spreminjata v temnejše in bolj zgoščene poteze s pridihom samote, tudi obupa in nepotešenosti.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V zadnji oddaji o obeh glasbenih ustvarjalcih boste lahko poslušali nekatera njuna najbolj priljubljena dela. Kot sta si bila različna v pogledih na glasbo in življenje, so med seboj različne tudi njune skladbe, to pa ne zmanjšuje njihove umetniške vrednosti.

Ruski volivci so na referendumu 1. julija podprli ustavne spremembe, ki jih je v začetku leta predlagal predsednik Vladimir Putin. Zanje je glasovalo skoraj 78 odstotkov ljudi. Volivci so odločali o svežnju kar 206 popravkov, med katerimi je najpomembnejše dopolnilo o številu predsedniških mandatov. Ta bosta dva, kljub temu pa bo Putin, ki državo vodi že dve desetletji, na oblasti lahko ostal do leta 2036, ko bo star 84 let. V ustavi, ki jo mnogi imenujejo Putinova ustava, je prvič omenjen Bog, poroka je možna le med moškim in žensko, v 67. členu ustave pa so dodali, da ruskega ozemlja ni mogoče odtujiti. S sprejetimi amandmaji se moč predsednika krepi. Prvi mož Kremlja bo lahko imenoval in odstavljal ustavne in vrhovne sodnike ter državnega tožilca, po posvetu s Svetom federacije bo imenoval tudi ministre za obrambo, pravosodje, zunanje in notranje zadeve.

Danes vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je za otroke in mlade ustvaril Marijan Lipovšek. Letos mineva 110 let od rojstva tega vsestranskega umetnika, ki je poleg komponiranja bil tudi pianist, urednik, pedagog, prevajalec, kritik, pisec in fotograf. Kantato Medo Brumček je Lipovšek napisal za otroški zbor, sopran in bas solo ter orkester, navdih zanjo pa je našel v zgodbi, ki jo je leta 1957 objavil nemški pesnik in avtor knjig za otroke Nils Werner. V prevodu Mileta Klopčiča je Medo Brumček pri založbi Mladinska knjiga izšel leta 1963. Tri leta pozneje so glasbeniki v Slovenski filharmoniji izvedli Lipovškovo kantato z enakim naslovom. Kot solista sta nastopila sopranistka Zlata Ognjanović in basist Jože Stabej, Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil dirigent Uroš Prevoršek.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kaj vemo o njem? Da je bil skladatelj, da je bil rojen na Kranjskem leta 1550, da je pri 29 objavil prvo skladbo, da je bil kapelnik v Olomoucu in v tem času objavil svojo zbirko maš, in poznamo še tri letnice izidov njegovih zbirk motetov Opus musicum ter moralij: Harmoniae morales in Moralia. In vemo, da je leta 1591 preminil v Pragi. Pravzaprav je to vse, kar smo lahko z gotovostjo trdili o Iacobusu Gallusu do leta 2012. Takrat je namreč izšla obsežna študija Jacobus Handl Gallus: Delo, izročilo in sprejem s tematskim katalogom dr. Marka Motnika. Knjigo je izdala Založba Hansa Schneiderja v Tutzinugu. Avtorja smo kmalu po izidu povabili pred mikrofon in izvedeli vse, do česar se je lahko po 10 letih raziskovanja dokopal. In med novostmi je tudi marsikatera šokantna, npr. ta, da Gallus ni bil prav nič ubožen skladatelj. Lesorez iz leta 1593, ki ga je v Zbirki Združenja prijateljev glasbe na Dunaju našel dr. Marko Motnik, namreč razkriva nasprotna dejstva.

V oddaji Gremo v kino se bomo pogovarjali s srbskim režiserjem Miroslavom Terzićem, ki je s filmom Šivi opozoril na enega največjih škandalov v sodobni Srbiji, namreč na krajo novorojenčkov iz porodnišnic in njihovo prodajo. Ocenili bomo tudi biografsko dramo Mali princ Fahim o svetovnem mladinskem prvaku v šahu Fahimu Mohammadu. Razmišljali bomo o tekmovalnem programu letošnjega Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, poleg tega bomo predstavili letošnji Film pod zvezdami, ki ga lahko obiščete do 8. avgusta na Ljubljanskem gradu.

Leta 2016 je zlati globus za izvirno glasbeno podlago domov odnesel legendarni skladatelj vesternov, Ennio Morricone, za glasbo k Tarantinovem filmu Podlih osem. Celotna partitura traja več kot dve uri, sestavlja pa jo 23 delov. V tokratni oddaji bomo predstavili predvsem tiste, ki med gledanjem filma najbolj izstopajo.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Rodovitno prst v zadnjih desetletjih siromašimo in izredno naglo izgubljamo. Pravzaprav niti ne vemo, kaj – poleg tal pod lastnimi nogami – s tem izgubljamo. O zapletenih talnih ekosistemih namreč ne vemo skoraj nič. Pregled svetovne znanstvene literature s tega področja je pokazal, da ta naloga raziskovalce še čaka.
»Večina študij, ki se ukvarja z biotsko raznovrstnostjo, se sploh ne sprašuje, kakšna je naloga teh organizmov, tisti, ki pa se ukvarjajo s tem, tega ne počnejo z vidika celotne združbe, ampak se osredotočijo na en organizem oz. na manjšo skupino organizmov. Samo 0,3 odstotka raziskav pokrije oba vidika,« izpostavlja velike bele lise našega poznavanja tal dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Ogromne razlike so tudi geografsko. Najbolje so raziskana tla v razvitih državah zmernega pasu.
»V svetovnem merilu so najbolje raziskana območja Zahodne Evrope, Severne in Srednje Amerike ter Jugovzhodne Azije, bele lise pa zevajo čez celotno Afriko, hladnejša območja planeta in na splošno južno poloblo.«
A tla niso le dom najrazličnejših, v pretežni meri nepoznanih organizmov, so tudi največji rezervoar genov za odpornost na antibiotike, kar postaja z vidika vse večje odpornosti človeku nevarnih patogenih bakterij na antibiotike vse bolj pomembno.

V oddaji Recital bomo predvajali posnetek koncerta članov Filharmoničnega orkestra Nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern, ki so v godalni zasedbi nastopili 14. junija v studiu Nemškega radia v Saarbrücknu. Violinista Xiangzi Cao in Helmut Winkel, violist Benjamin Rivinius in violončelist Mario Blaumer so izvedli dva godalna kvarteta Ludwiga van Beethovna, Godalni kvartet št. 6 v B-duru, op. 18 in Godalni kvartet št. 13 v B-duru, op. 130, z dodano Veliko fugo op. 133 kot zadnjim stavkom.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznovrstne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevano bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Ljubezen in minevanje sta stalni temi v delih pesnika in pisatelja Vinka Möderndorferja, neredko povezani v nedeljivo celoto. Taka je tudi pesem Zakaj imeti rad iz zbirke Nimam več sadja zate, v kateri se napetost in vzburjenost čutov spreminjata v temnejše in bolj zgoščene poteze s pridihom samote, tudi obupa in nepotešenosti. Pesem je interpretirala Lara Fortuna.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

V današnjem Petkovem koncertnem večeru bomo predvajali posnetek prvega koncerta iz cikla Mozartine 2016. Vodil ga je hrvaški hornist svetovnega ugleda Radovan Vlatković, ki je nastopil tudi kot solist. Vlatković velja za enega vodilnih svetovnih instrumentalistov svoje generacije. Predvsem ga cenijo zaradi umetniške sposobnosti, da svoj močan in nepredvidljiv instrument spremeni v izvor prefinjenih in raznovrstnih zvokov. Poleg Vlatkovića je nastopil tudi hornist Boštjan Lipovšek.
Na koncertu so zazvenela štiri dela:
Mala simfonija Charlsa Gounda,
Koncert za rog št. 3 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta,
Koncert za dva rogova in orkester v Es-duru Antonia Rosettija in
Serenada za pihala, violončelo in kontrabas v d-molu, opus 44 Antonina Dvořaka.

Vam ime Jean Gilles kaj pomeni?
Če vam ne, bo po nocojšnjem Zborovskem koncertu drugače. V njem boste namreč lahko spoznali Gillesov Rekviem.
Ta je v zadnjih letih na programih vseh večjih ansamblov za staro glasbo, ki kaj veljajo. Prepriča jih namreč skladateljeva osebna glasbena govorica, ki francoskemu baroku dodaja še množico čudovitih melodičnih domislic, poživljajoče plesne ritme in zavidljivo umetnost polifonije.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovale zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Makuszynsky se je rodil leta 1884 v Stryi, danes mestu v Ukrajini, umrl pa v Zakopanah leta 1953. Izdal je nekaj zbirk humorističnih in satiričnih črtic, zaslovel pa je kot mladinski pisatelj. Črtico Slikarjev konec je prevedel Janko Moder, interpretira pa jo dramski igralec Gašper Jarni.