Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja v Glasbeni jutranjici tokrat pripravlja Mihael Kozjek.
V ciklu oddaj Skladatelj tedna je pred nami teden nokturnov, impromptujev, polonez, mazurk, balad, preludijev in etud. Cikel oddaje Suzane Vidas Karoli bo predstavil delo in življenje skladatelja in pianista Frederica Chopina.
V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo eno največjih virtuozinj našega časa, rusko violinistko Viktorio Mullovo, ki že vrsto let živi v Londonu in muzicira po Evropi, v ZDA, Japonski in drugod po svetu. 17. aprila 2018 je prvič gostovala v Sloveniji in v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopila z Bergenskim filharmoničnim orkestrom. Pod taktirko dirigenta Edwarda Gardnerja je izvedla Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47, iz leta 1905 Jeana Sibeliusa.
V ciklu oddaj Medenina in patina Mihael Kozjek v poslušanje ponuja izbrane posnetke s plošče Štabnega orkestra norveških oboroženih sil in dirigenta Eivinda Aadlanda. Današnjo namenjamo glasbi Percyja Graingerja in Florenta Schmitta.
Ta teden bomo v oddaji Nove glasbene generacije ki jo pripravlja Vesna Volk ,poslušali polovico koncerta, ki je pred dobrim letom zvenel v dvorani zdraviliškega doma Term Dobrna, in sicer je bil to sklep izobraževanja EMARS Master, na katerem so udeleženci izobraževanja nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Na koncertu je skupaj nastopilo 13 mladih glasbenikov, danes pa jih bo zaigralo 6, in sicer učenke Janeza Podleska in Mateja Zupana, ki bosta v oddaji tudi predstavila izobraževanje EMARS in povedala, zakaj sama sodelujeta na tem tečaju.
Oddajo Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti je Mihael Kozjek namenil dvema obsežnejšima, predvsem pa pomembnima deloma slovenske glasbene zgodovine, nastalima na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej bomo predvajali z otožnim jesenskim razpoloženjem prežete Novembrske pesmi za glas in orkester Lojzeta Lebiča, ki je uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. V drugem delu boste lahko slišali še suito iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah.
V Koncertu evroradia je Polona Kovačič izbrala koncert Orkestra in zbora La Scala. 17. oktobra je v milanski La Scali zvenela veličastna Simfonija št. 3 v d-molu Gustava Mahlerja. Solistka je bila mezzosopranistka Daniela Sindram, dirigiral je Zubin Mehta.
Ob koncu našega glasbenega druženja na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Jazz avenija, ki jo pripravlja Marko Kumer, poslušali skladbe z novih plošč sodobne jazzovske produkcije. Z novo glasbo se bodo predstavili Blaer, Sasha Berliner, Audrey Ochoa, Rudresh Mahanthappa, Wayne Escoffery in Rebecca Trescher.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prevedel Aleš Berger

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Frederic Chopin se je rodil leta 1810 v mestu Želazowa Wola, 45 kilometrov zahodno od Varšave. Njegova mati je bila poljskega rodu, oče pa Francoz. Spoznala sta se leta 1802 na posestvu grofice Skarbek. Tja so namreč Chopinovo mater že kot dekle poslali za družabnico, Chopinovega očeta pa so zaposlili kot učitelja francoščine. Mikolaj Chopin in Justyna Krzyzanowska sta se poročila leta 1806, posest Skarbekovih pa sta zapustila štiri leta pozneje s triletno Lodowiko in sedemmesečnim Fredericom v naročju. Mikolaj je namreč dobil mesto predavatelja na varšavskem liceju in družina je naslednjih šest let živela v zahodnem krilu Saške palače. To so bila zelo srečna leta, ki sta jih zaznamovalo rojstvo še dveh deklic, Izabelle in Emilie, ter zelo živahno kulturno okolje, v katerem so veliko pozornosti posvečali literaturi in glasbi.

Minister Vasko Simoniti je napovedal, da bo na Metelkovi prirodoslovni muzej. Kako preživljajo te čase slovenska gledališča? V Mariboru poteka drugi Prevodni pranger, 26. Mednarodni festival računalniške umetnosti se seli na splet. V Trstu sta na ogled dve fotografski razstavi: Malkovich, Malkovich, Malkovich in razstava ob festivalu Zero Pixel. Kaj pravi filozof Slavoj Žižek o kulturnih in družbenih spremembah po volitvah v ZDA, o epidemiji in ogroženem okolju?

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, dr.Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi.

Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo leto 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano Blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele; plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi, plaz Grahovo ob Bači.

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo eno največjih violinskih virtuozinj našega časa Viktorio Mullovo iz Rusije, ki že vrsto let živi v Londonu in muzicira po Evropi, v ZDA, Japonski in drugod po svetu. Viktoria Mullova je študirala violino na Moskovskem državnem konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega, leta 1980 je zmagala na Sibeliusovem tekmovanju v Helsinkih, leta 1982 pa je prejela zlato medaljo na tekmovanju Čajkovskega. Po vrsti uspehov na tekmovanjih je prebegnila na Zahod, kjer je zelo uspešno razvila mednarodno pot koncertne solistke z najopaznejšimi orkestri in pod taktirkami najeminentnejših dirigentov. 17. aprila 2018 je gostovala v Sloveniji; v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je nastopila z Bergenskim filharmoničnim orkestrom in z njim pod taktirko angleškega dirigenta Edwarda Gardnerja izvedla Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47, Jeana Sibeliusa iz leta 1905. Poslušali bomo njeno izvajanje 3. stavka Sibeliusovega violinskega koncerta, nato pa bo izvedla 1. stavek Koncerta za violino in orkester št. 2 v g-molu Sergeja Prokofjeva. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistko, ki je nastal ob njenem koncertu v Ljubljani.

Leto 2020 je v transplantacijski medicini za Slovenijo leto obletnic. Dvajset let je minilo od vključitve Slovenija-transplanta v mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplant ter 50 let od prve presaditve ledvice živega darovalca v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Oddaja je posvečena transplantacijski dejavnosti; poskušala jo bo obravnavati s psihološkega, humanističnega in sociološkega vidika. Izhodišče oddaje je trditev, da je darovanje organov in tkiv ter s tem darovanje življenja drugemu človeku najvišji izraz humanizma.
Gostje so direktorica Slovenija-transplanta Danica Avsec, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin in predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo v ljubljanskem kliničnem centru Miha Arnol.

Tudi tokrat boste lahko v oddaji Medenina in patina poslušali izbrane posnetke s plošče Štabnega orkestra norveških oboroženih sil in dirigenta Eivinda Aadlanda. Današnjo namenjamo glasbi Percyja Graingerja in Florenta Schmitta.
Francoski skladatelj Florent Schmitt je leta 1914 ustvaril kultno delo z naslovom Dionysiaques. Napisal ga je za elitni vojaški orkester francoske Republikanske garde in v partituro vključil številne nenavadne instrumente. Čeprav skladba nima programskega ozadja, naslov in precej ilustrativna glasba nakazujeta na glasbeno sliko dionizične orgije, polno zvočnih kontrastov, orkestrskih klimaksov ter zanimivih ritmičnih in tematskih prepletov. V drugem delu bomo predvajali še izbor stavkov iz suite Lincolnshire Posy Percyja Graingerja. Skladatelj je to svoje delo iz leta 1937označil za šopek divjih cvetlic, ki ga posveča starim ljudskim pevcem, ki so mu tako sladko prepevali.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ta teden bomo v oddaji poslušali polovico koncerta, ki je pred dobrim letom zvenel v dvorani zdraviliškega doma Term Dobrna, in sicer je bil to sklep izobraževanja EMARS Master, na katerem so udeleženci izobraževanja nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Na koncertu je skupaj nastopilo trinajst mladih glasbenikov, danes pa jih bo zaigralo šest, in sicer učenke Janeza Podleska in Mateja Zupana, ki bosta v oddaji tudi predstavila izobraževanje EMARS in povedala, zakaj sama sodelujeta na tem tečaju.

Antonio Vivaldi: Štirje letni časi, Zima
Nika Gačnik, violina

Bela Bartok (prir. Dmitrij Sitkovecki): Romunski plesi za violino in godalni orkester
Elza Premrl, violina

Luigi Boccherini: Koncert za flavto v D-duru, Allegro moderato
Anica Mićić, flavta

Antonio Vivaldi: Koncert v C-duru za dve flavti
Marija Obradović in Nika Oder, flavti

C. P. E. Bach: Koncert za flavto v A-duru, Allegro
Katja Ferenc, flavta

Recenzije so napisali Goran Dekleva, Miša Gams, Matej Bogataj in Iztok Ilich.

Oddajo tokrat namenjamo dvema obsežnejšima, predvsem pa pomembnima deloma slovenske glasbene zgodovine, nastalima na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej bomo predvajali z otožnim jesenskim razpoloženjem prežete Novembrske pesmi za glas in orkester Lojzeta Lebiča, ki je uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca, o kateri je literarni zgodovinar in kritik Anton Slodnjak zapisal, da v njej najdemo »akvarelno čiste podobe kmečkega življenja in premišljanja o njem«. V drugem delu boste lahko slišali še suito iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. Zgodba govori o fantu, ki s čarobnim igranjem trobente reši iz pekla starše, sestro in brata. Glasbena govorica sloni na ljudskem izročilu, ki ga predstavljajo slovenski ljudski plesi, še posebej tisti iz Rezije.

"... Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati? ..."

Zvočno podobo povesti Cvetje v jeseni so pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Prevedel Aleš Berger

Pisateljica in literarna zgodovinarka, dr. Katarina Marinčič poučuje francosko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je avtorica več romanov ter zbirke novel. V oddaji boste slišali njen esej Kratek razmislek o romanu in romanih. Esej je izšel v letošnji številki 4-5 revije Zvon, brala sta ga napovedovalca Maja Moll in Aleksander Golja. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz Ljubljanskih akvarelov Emila Adamiča. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, besedilo je pripravil in uredil Andrej Rot.

Sedemnajstega oktobra je v milanski La Scali zvenela veličastna, obsežna Simfonija št. 3 v d-molu Gustava Mahlerja. Solistka je bila mezzosopranistka Daniela Sindram, Orkester in zbor La Scala je vodil 84-letni Zubin Mehta.

Igra sodi po žanru v poetično fantastiko in se loteva nenavadne problematike – odkrivanja travm, ki jih je v zavesti Poljakov in Nemcev povzročil rodomor v drugi svetovni vojni, in hkrati odkrivanja različnih manipulacij prav v imenu taistih bolečih točk iz bridke zgodovine. H globlji osvetlitvi teh usodnih eksistencialnih znakov veliko prispeva pomenljiv avtorjev izbor glavnih dveh junakov. Prvi je Nekdo, po narodnosti Nemec, živi na Poljskem in dela kot turistični vodič za svoje rojake, ki jim je ogled nekdanjih koncentracijskih taborišč največja turistična točka na Poljskem. Njegov protiigralec je ženska, po rodu Poljakinja, ki pa ima namško državljanstvo in je na poslovnem potovanju. Njuno srečanje in skupno potovanje se začne vsakdanje, počasi pa prestopita iz sveta realnosti v svet fantazmagorij. Tako pa se glavna tema, spraševanje o moralni odgovornosti za zločine, storjene v zadnji vojni, razširi in poglobi v pretresljivo sliko o zatiranju človeka v sodobnih družbah in se v sklepnem prizoru Walczakove igre razvije v mračno metaforo o človekovi animalični uničevalni agresivnosti, na katero se opre v svojem boju za obstanek.

Prevajalec: Bogdan Gjud
Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg

Andrzej: Ivo Ban
Natakar: Zvone Hribar
Neznani: Aleš Valič
Drugi: Ivan Rupnik
Tretji: Pavle Ravnohrib

Traja: 33'45''
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 1980.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

6. novembra je svoj 60. jubilej praznoval književnik Miran Košuta. Poleg proze piše predvsem literarno zgodovinska besedila, razprave, študije, spremne besede, izvirno glasbo ter besedila za popevke, kabarete in gledališke predstave. Leta 1989 je izdal zbirko kratke proze Rapsodija v treh stavkih.
Za kratko zgodbo Sodar je leta 1993 prejel tretjo nagrado na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija. Je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Njegov avtorski opus obsega dela v slovenščini in italijanščini. Živi v Križu pri Trstu.