Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ta teden v ciklu oddaj Skladatelj tedna obravnavamo izredno zanimivo, nenavadno in izjemno osebnost. Ta je nenadoma, komaj sredi svojih najstniških let, zablestela z žarom splošno priznane genialnosti, po manj kot desetletju in pol te neverjetne poti pa nepovratno potonila v pozabo, ki si jo je sama izbrala. Ob tej osebnosti se odpira vsaj eno, če že ne cela vrsta vprašanj in skrivnosti. Govorimo o Igorju Markeviču.

Dolgoletni vodja Hiše eksperimentov Miha Kos komentira, kako naprej po odločitvi upravnega sodišča 2 leti po njihovi pritožbi na rezultat 9 miljonov vrednega razpisa MK. Povzemamo tudi nezaslišano nasilno torkovo izselitev Rogovcev iz območja Avtonomnega centra Rog v glavnem mestu. Opozorili smo na teden pisanja na roko, in na mednarodni simpozij "Zimska šola", ki se je ukvarjal s fenomenom zvoka. Prevajalec iz klasičnih jezikov Brane Senegačnik je spregovoril o mlajših prevajalcih iz antičnih književnosti. Za konec pa se bomo z našim dopisnikom sprehodili po kulturnih novostih enega arheološko najpomembnejših italijanskih mest - Neaplja.

Tokratni gost prof.dr. Franc Solina je ustanovil Laboratorij za računalniški vid na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil tudi dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval tudi v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v Galeriji DLUL v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim "lockdownom" konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora.

video o razstavi na YouTubu: https://www.youtube.com/watch?v=KHYFH1Tt6xA

spletni naslov kataloga: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QG1MWNOG/4a9d797c-edb4-4b76-b044-b9e01bd2889a/PDF

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo sopranistko Ano Pusar Jerič, eno najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk druge polovice 20. in začetka 21. stoletja, ki se je rodila v Šentjurju. Glasbeno se je začela izobraževati na učiteljišču in glasbeni šoli v Celju, študij je nadaljevala v Ljubljani in v Salzburgu. Že med študijem je prejela več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, predvsem z arijami iz italijanskega opernega repertoarja. Umetnica je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada za vlogo Popeje v Monteverdijevi operi Kronanje Popeje, leta 2003 pa Betettovo nagrado Društva glasbenih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Bila je solistka ljubljanske Opere SNG, nato je postala stalna članica Komične opere v Berlinu. V njej in v berlinski Državni operi, dresdenski Operi Semper ter v Operi v Wiesbadnu je dosegla največje uspehe.
V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajmo sopranistko Ano Pusar Jerič v izvajanju recitativa in arije Donne Elvire iz opere Don Giovanni Wolfganga Amadeusa Mozarta, arij Leonore iz opere Trubadur, Violete iz Traviate in Leonore iz opere Moč usode Giuseppa Verdija ter monologa Ariadne iz opere Ariadna na Naksosu Richarda Straussa.

Konec lanskega leta je akademikinja Renata Salecl v zbirki Kultura (pri Mladinski knjigi) objavila študijo z naslovom Strast do nevednosti in s podnaslovom Kdaj in zakaj ne želimo vedeti. Čeprav je naslov študije presenetljiv, pa avtorica predstavi vrsto življenjskih situacij in teoretskih interpretacij, v katerih je nevednost priročen izhod ali preprosta rešitev. Več o tematiki bo avtorica povedala v oddaji, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Malcolm Arnold, ki je začel kot izvrsten trobentač, je zapustil nekaj manj kot ducat zelo prijetnih in dostopnih del, zloženih v bleščečem, virtuoznem, za trobila značilnem slogu. V drugi polovici prejšnjega stoletja je veljal za prvaka britanskega glasbenega nacionalizma in ob Brittnu za najbolj iskanega skladatelja z Otoka. V današnji oddaji boste lahko slišali tri njegova dela - Fantazijo, op. 114 ter dve Mali suiti - op. 80 in op. 93. Vse skladbe bo izvedel legendarni brass band Grimethorpskega premogovnika pod vodstvom Elgarja Howartha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Verjetno ne bomo nikoli dovolj pozorni na pasti lastnih prepričanj. K refleksiji nas lahko spodbudi razstava Ane Sluga Disonanca prostora (vstop), ki je na ogled v galeriji Kresija. Serija slik velikega formata postavlja v ospredje problematiko družbenega konflikta.
O problemih šolskega sistema, pravic in dolžnosti učiteljev, staršev in učencev pa lahko razmišljamo ob predstavi Gorazdov vozel ameriške dramatičarke Johnne Adams, ki pripoveduje o žgočem problemu samomora med najstniki. V interni premieri so jo uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, za širšo javnost pa jo bodo, ko bo mogoče.

Poslušajte sodobno glasbo, dela, ki so jih napisali in tudi izvedli študenti ljubljanske akademije za glasbo in smo jih posneli na koncertu Spekter – Vesolje zvoka, ki je leta 2018 zvenel v Kazinski dvorani. Študentje so se nanj pripravljali ob pomoči mentorja Stevna Loya; ta nam bo v pogovoru tudi natančneje predstavil vsebino koncerta, ki bo izveden pod pokroviteljstvom Studia za sodobno glasbo.
Studio se vsako leto posveti določenemu področju sodobne glasbe. Prvo leto je bila to ameriška glasba, drugo leto Darmstadtska in Postdarmstadtska šola, leta 2017 pa so se osredotočili na spektralno glasbo. Najprej so se posvetili delom Scelsija, potem pa so študentje spoznali še dela drugih skladateljev: Gerarda Griseyja, Tristana Muraila, Clauda Vivierja, Kaije Saariaho in Georga Friedricha Haasa. Ko so se z njimi dobro seznanili, so študentje začeli sestavljati program za koncert, ki je obsegal dela izpod peres študentov Studia za sodobno glasbo in v katerih so skladatelji uporabili tudi kompozicijske tehnike prej omenjenih skladateljev.

Recenzije so napisali Diana Pungeršič, Katarina Mahnič, Miša Gams in Iztok Ilich.

Ajdičev bogat opus zajema dela s področja komornih in solističnih skladb, zborovska dela in številne uspešne orkestrske skladbe. Posebno zanimiva in pomembna je njegova kantata Taborišče Ravenbrück iz leta 1980, ob njej moramo omeniti še Fantazijo in Fatamorgano za simfonični orkester in Adagio za klarinet in godalni orkester iz leta 1985, v katerem se je posvetil inštrumentu, iz katerega je najprej diplomiral na Akademiji za glasbo. Za svojo 3. simfonijo za tolkala in simfonični orkester je Alojz Ajdič prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Za simfonični opus mu je Društvo slovenskih skladateljev leta 2009 podelilo tudi Kozinovo nagrado.

Avstrijska pisateljica mlajše generacije, Elena Messner, je odraščala v Celovcu, Ljubljani iz Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturologijo na Dunaju in v Aix-en-Provence. Romaneskni prvenec, Dolgi odmev, je objavila leta 2014 in z njim požela precej pohval. Mascha Dabić je za avstrijski časopis Das Standard zapisala, da se "preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletata v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni". Zgodbo romana avtorica splete okrog avstro-ogrskega oficirja slovenskega rodu, Milana Nemca, ki je od leta 1916 nastanjen v Beogradu in obupano doživlja razpad cesarstva.
Odlomek z začetka romana je prevedel Jernej Biščak.

Pisateljica in prevajalka Mira Mihelič je leta 1966 v reviji Sodobnost objavila svoje razmišljanje O pisateljski resnici. Prispevek boste slišali v nocojšnji oddaji. Bere ga napovedovalka Maja Moll. Vmesni glasbeni vložki so bili odlomki iz Humoreske za violino in klavir skladatelja Uroša Kreka v izvedbi violinista Karla Rupla in pianista Pavla Šivica. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek. Oddajo je oblikoval tonski mojster Vito Plavčak.

Francoski violončelist Gautier Capuçon se je 18. decembra lani po dolgem času vrnil k orkestru Filharmonije na Labi Severnonemškega radia in pod vodstvom glavnega dirigenta Alana Gilberta izvedel verjetno najbolj priljubljen koncert za violončelo vseh časov: Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvoržaka. V drugem delu je orkester izvedel še Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja. Solistka je bila sopranistka Anna Prohaska.

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.