Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Markevič se je rodil leta 27. julija 1912 v Kijevu. Njegov oče Boris Markevič je bil priznan koncertni pianist, izviral je iz slavne družine starešin zaporoških kozakov. Njegov ded je bil skladatelj, stric pa znan etnograf in pesnik. Z glasbo sta se ukvarjala tudi Igorjev brat Dimitrij, ki je bil muzikolog in violončelist, in oče Boris. Popolnoma umetniško je bila usmerjena tudi družina Igorjeve mame Zoje – bila je hči Ivana Pohitonova, slovitega krajinskega slikarja, rojenega prav tako v stepah današnje južne Ukrajine. Zaradi tako močno umetniško zaznamovanega okolja si je skoraj nemogoče predstavljati, da bi mladi Igor zašel na drugačno pot.

Gost v oddaji je harmonikar Marko Brdnik, ki se po študiju harmonike na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu že vrsto let posveča komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s priznanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett. S kitaristom Urošem Rakovcem je pred nekaj leti izdal ploščo z naslovom Leta, takrat je o svoji umetniški poti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Tokratno oddajo posvečamo glasbi skladatelja Marijana Lipovška, ta vsestranski ustvarjalec se je namreč rodil na današnji dan, 26. januarja 1910. Skladatelj, pianist, komorni glasbenik, pedagog in zaslužni profesor, gornik in vrhunski alpinist, mislec in pisec strokovnih del ter pisatelj in prevajalec spisov, posvečenim goram, vse to je bil Marijan Lipovšek. Dolga leta je bil tudi zvest sodelavec naše radijske hiše. Iz njegovega opusa bomo predvajali Prvo suito za godala, Sedem samospevov na pesmi iz ciganske poezije Ivana Minattija in Sonato za klavir.

Teran je eden izmed treh velikih oblikovalcev identitete Krasa in Kraševcev. Je posebno vino, ki v svetu nima primere. Nastane iz grozdja sorte refošk, ki iz rdeče zemlje jarina ali terra rossa na kraški planoti počrpa pravo bogastvo snovi, različnih kot drugod, koder refošk uspeva. Teran je tradicija in je sedanjost Krasa.

V oddaji se pogovarjamo s cirkuško skupino Mismo Nismo, ki je v Tovarni Rog vzpostavila edinstven prostor – nezamenljivo središče cirkuškega dogajanja. Nasilna izpraznitev Roga je skupini odvzela prostor in sredstva delovanja, ob kritiki kulturne politike, ki preveva njihovo ustvarjanje, pa se bolj kot na brutalni cirkus moči osredinjamo predvsem na njihov navdihujoči novi cirkus in njegove potenciale. S člani skupine Mismo Nismo – Evo Zibler, Otonom Korošcem in Tjažem Juvanom – ter njihovo sodelavko, gledališko režiserko Nino Ramšak, govorimo o predstavah »Noise cirkus« in »Žonglerski koncert«, s katerima je kolektiv začrtal razvoj unikatne scenske govorice, podprte s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko.

Foto: Jahvo Joža (Cirkobalkana Zagreb 2020)

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pronicljivi mislec in naš veliki pisatelj Boris Pahor, predvsem pa njegova taboriščna izkušnja, je v središču dokumentarnega filma BBC-ja s pomenljivim naslovom Mož, ki je preveč videl. Slovensko premiero bo film nocoj, večer pred mednarodnim dnevom spomina na žrtve holokavsta, doživel na Televiziji Slovenija. O tem, kako je potekalo snemanje filma in kako je prišlo do sodelovanja med BBC-jem in Pahorjem, bo več povedala Neva Zajc, ki je aktivno sodelovala pri nastajanju dokumentarca.
V oddaji pa tudi o knjižni novosti. Pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla zbirka kratkih zgodb z zanimivim, morda celo skrivnostnim naslovom Prepozno, pozneje. Napisal jo je Marko Golja, ki ni samo pisatelj, temveč tudi sodelavec Uredništva za kulturo našega 3. programa Radia Slovenija – programa Ars.

Orkester svete Cecilije je na koncertu 16. oktobra lani pod vodstvom Antonia Pappana v kulturnem središču Auditorium Parco della Musica v Rimu izvedel dve mojstrovini: Te deum v C-duru Antona Brucknerja in Pesem o zemlji Gustava Mahlerja.
Solista sta bila mezzosopranistka Gerhild Romberger in tenorist Clay Hilley, pel je Zbor svete Cecilije.

Beseda bo tekla o samosvojem jezikovnem izrazu in motiviki enega najbolj priznanih grških modernih pesnikov Konstantina Kavafisa, čigar jezikovni razpon je zelo širok. Jemlje namreč iz stare, helenistične in bizantinske grščine, v pesem pa vtke tudi jezik dimotiki, sprva nekakšen grški pogovorni jezik, ki pa je sčasoma postal standardiziran, ne da bi pesmi pri tem izgubljale melodičnost. Več o pesnikovi izrazno jezikovni mešanici bo povedala dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki je njegov celotni literarni opus – pesmi, ki jih je Kavafis izdal za svojega življenja, in pesmi, pozneje odkrite v njegovem arhivu – prevedla iz grščine.

Dolarjeva glasba bo zvenela v izvedbi ansambla Niederalteicher Scholaren in Komornega zbora RTV Slovenija z orkestrom Combattimento consort Amesterdam.

Za oddajo smo izbrali sklop Posegi iz pesniškega prvenca Vesne Liponik. Zbirka, ki raziskuje žensko spolnost in v središču zanimanja katere so, kot razkriva že naslov, prav roke, gradi na fragmentih, pri tem avtorica fragment razume kot avtonomno celoto.

Uscana vas je skrivnosten kraj, kamor oblast pošlje vse, ki si drznejo nasprotovati sistemu. V tem svetu se znajdeta mlada človeka, ki še nista pozabila, kaj so ideali. In se upreta. Želita svet, kjer bi si ljudje bogastvo delili in svobodno hodili na stranišče.
V diktaturi velja, da nihče ne sme govoriti. A ko si kdo drzne dvigniti glas, ga ljudje poslušajo. V liberalni družbi imajo vsi pravico govoriti, ampak zato ljudje pozabijo poslušati. Gledališče je medij, ki ima izjemno močno orožje proti temu. Ko gre gledalec v gledališče, se zavestno odloči, da bo nekaj časa preživel v poslušanju. Tokrat smo gledališče pripeljali kar k vam domov. Prijetno poslušanje …

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Jean-Paul Dubois se je rodil leta 1950 v Toulousu, končal študij sociologije in več let delal kot novinar in reporter za časnike Sud Ouest, Matin de Paris in Nouvel Observateur. Pozneje se je posvetil izključno pisateljevanju in uresničevanju načela »živeti svoje življenje«. Za svoje romane in zbirke kratkih zgodb je prejel več eminentnih nagrad, nekaj njegovih del pa je navdihnilo tudi priredbe za televizijske zaslone in gledališke odre.

Tokrat poslušamo ploščo Do zore (Jusqu'a l'aurore, založba Col legno, ansambel Mondrian 2020), prerez dobrih desetih let ustvarjanja Thomasa Wallyja, avstrijskega violinista in skladatelja.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.