Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V pregledu osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS izpostavljamo te oddaje:
v ciklu Skladatelj tedna Polona Gantar predstavlja življenje in glasbo slovenskega skladatelja Uroša Kreka.
V oddaji Koncertni dogodki na tujem je Polona Kovačič izbrala posnetek Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki je na koncertu brez občinstva 22. aprila v koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu gostil nemškega dirigenta Christopha Eschenbacha, švedskega baritonista Petra Matteija in nemško sopranistko Christiane Karg. Na programu so bila dela vseh treh dunajskih klasikov: Haydna, Mozarta in Beethovna.
V oddaji Zborovska glasba, ki jo pripravlja Brigita Rovšek, vas vabimo k poslušanju slovenskih ljudskih pesmi, v katere so se ujeli cerkveni motivi. Pri nas so to največkrat motivi sv. Marije, še posebno priljubljeni pri romarjih, to potrjuje tudi veliko sv. Mariji posvečenih cerkva pri nas.
Oddaja Glasba našega časa, ki končuje glasbeno druženje na programu Ars, ponuja pogled v glasbeno sodobnost. Tokrat je v ospredju Simon Martin, kanadski skladatelj, ki stopa po poteh Harryja Partcha, La Monta Younga, Jamesa Tenneyja, Michaela Pisara in drugih eksperimentalnih skladateljev, ki v zadnji polovici stoletja v glasbi odpirajo polja nežnih variacij zvena in poglabljanja v njihovo psihološko zaznavo. Poslušali bomo skladateljevo obsežno delo Musique d'art za violino, violo, violončelo, kontrabas in zvočno obdelavo iz leta 2019 v izvedbi članov ansambla Musikfabrik.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladatelj tedna je tokrat Uroš Krek, vsestranski slovenski glasbeni ustvarjalec današnjega časa. Njegov opus zajema skoraj vse glasbene zasedbe – komponiral je instrumentalna, vokalno-instrumentalna in vokalna dela, njegovo glasbeno ustvarjanje pa se je dotaknilo tudi dramske, scenske in filmske glasbe. Resnobne refleksije in radoživa muzikalnost, klasicistično jasno oblikovana misel in ekspresivna izraznost so dvojice, ki si v njegovih delih stojijo nasproti, hkrati pa se združujejo v nedeljivo celoto.

V oddaji gostimo tenorista Davida Jagodica, ki že vrsto let živi na Dunaju. Študiral je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu, gostoval pa je tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi in v Združenih državah Amerike ter na Kitajskem. Pred radijski mikrofon ga je povabila Anamarija Štukelj Cusma.

Oddajo namenjamo glasbi avstrijskega skladatelja Josepha Haydna. Najprej bomo slišali njegov Koncert za trobento in orkester v Es-duru, ki ga je napisal v svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju leta 1796 in ga posvetil prijatelju trobentarju Antonu Weidingerju. Sledila bosta Godalni kvartet v B – duru s podnaslovom Sončni vzhod ter Divertimento za pihalni kvintet v isti tonaliteti.

Triglav je sveta gora Slovencev, radi pravimo in vzklikamo z Jakobom Aljažem „Oj, Triglav, moj dom!“ V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so Delov fotograf Joco Znidaršič in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tudi pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.

Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa v oddaji Oder, na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Danski nacionalni simfonični orkester je na koncertu brez občinstva 22. aprila v koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu gostil nemškega dirigenta Christopha Eschenbacha, švedskega baritonista Petra Matteija in nemško sopranistko Christiane Karg. Na programu so bila dela vseh treh dunajskih klasikov: Haydna, Mozarta in Beethovna.

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni.

Torkov zborovski mozaik bomo odprli z obdelavo ljudske spod peresa Marijana Gabrijelčiča in tako napovedali današnjo temo: slovenske ljudske pesmi, v katere so se ujeli cerkveni motivi.
Pri nas so to največkrat motivi sv. Marije, še posebno priljubljeni pri romarjih. Pa tudi veliko število sv. Mariji posvečenih cerkva pri nas potrjuje to dejstvo.
Romanja so včasih trajala več dni in verniki so si lahko vzeli čas tudi za ples: hodili so v krogu in oblikovali različne figure, kot so polži, kače in podobno. Iz te navade izvira tudi Romarski vrtec – natančneje, iz besede – vrtenje. V nadaljevanju ga bomo slišali v priredbi Julijana Strajnarja.
Pesmi na cerkvene motive so tudi bogate s prispodobami: tako Merkujeva – z besedilom neločljivo povezana glasba Jezus in ajdovska deklica ter Marija in brodár v obdelavi Sama Vremšaka. Peli bodo Ljubljanski madrigalisti.
Drugo polovico mozaika pa bomo namenili odmevom motiva sv. Marije v avtorskih partiturah Andreja Missona in Ambroža Čopija: Marijino hvalnico bo zapel Slovenski komorni zbor, marijanski antifóni pa Komorni zbor Ave.

Glasbena medigra

Meta Kušar je napisala vrsto pesniških zbirk, kmalu pa med bralce prihaja njena najnovejša knjiga z naslovom Zmaj. Damjan J. Ovsec je kot moto zbirke zapisal tele verze:

Zmaj je jezik, kratek ogenj,
skloni se in pridi podenj.
Zmaj je voda iz nebes.
Zmaj je kača iz peres.
Zmaj, podoba stare kače,
svet vrti povsem drugače.

Za muzikal Aida, katerega prvo dejanje bomo poslušali danes, je glasbo napisal Elton John, besedila pa Tim Rice, scenarij je delo Linde Woolverton.
Muzikal Aida je doživel premiero na Broadwayu 23. marca leta 2000 in bil istega leta nominiran za pet nagrad tony, dobil pa je štiri, med njimi tudi za najboljšo glasbo in za najboljšo glavno igralko.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

2. junija bo minilo sto trideset let od rojstva pisateljice Ilke Vašte v Novem mestu. Ilka Vašte se je v slovensko književnost zapisala kot avtorica popularnih zgodovinskih in biografskih povesti in romanov; med njimi je bil največ pozornosti deležen Roman o Prešernu, po katerem je napisala tudi dramo Visoka pesem. Prvo zgodovinsko povest Mejaši je napisala leta 1923; ta je postala pozneje prvi del istoimenske trilogije. Tri leta pred smrtjo – umrla je leta 1967 – je objavila avtobiografijo Podobe iz mojega življenja.

Simon Martin je kanadski skladatelj, ki stopa po poteh Harryja Partcha, La Monta Younga, Jamesa Tenneyja, Michaela Pisara in drugih eksperimentalnih skladateljev, ki v zadnji polovici prejšnjega stoletja v glasbi odpirajo polja nežnih variacij zvena in poglabljanja v njihovo psihološko zaznavo. Poslušali bomo skladateljevo obsežno delo Musique d'art za violino, violo, violončelo, kontrabas in zvočno obdelavo iz leta 2019 v izvedbi članov ansambla Musikfabrik.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.