Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Lucija Stupica je objavila tri pesniške zbirke, nagrade za njeno poezijo so se nizale že od prve z naslovom Otok, mesto in drugi, naprej. Pesem z naslovom Portret interpretira drameska igralka Stannia Boninsegna.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič pojasnjuje, kako bodo v katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino Mateja Maček predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.

»Srce in usta in dejanja in življenje morajo pričati o Jezusu brez strahu in hinavščine, da je on Bog in Zveličar«, taka je vsebina prvega zbora v kantati, ki se sklene s priljubljenim koralom Jezus ostane moje veselje. Bach je delo namenil za praznik obiskanja Device Marije, ki je bil včasih 2. julija, danes pa je 31 maja. Pa si imenitno glasbeno delo privoščimo nekje vmes – med starim in novim datumom, v prav tako imenitni izvedbi – z vokalnimi solisti, Amsterdamskim baročnim orkestrom in zborom, pod vodstvom Tona Koopmana.

Iz župnijske cerkve sv. Marjete v Šmarjeti na Dolenjskem na 12. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Andrej Golčnik, poje pa Pevska skupina mamic pod vodstvom Davida Dobravca.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek Orkestra Philharmonia iz Londona, ki je 4. junija nastopil v kraljevi festivalni dvorani v Londonu. Orkester je po več kot letu dni znova nastopil pred občinstvo, s tem koncertom pa se tudi od Orkestra Philharmonia kot šef dirigent počasi poslavlja dirigent Esa-Pekka Salonen, ki je orkester vodil od leta 2008. Na spored koncerta je uvrstil Simfonijo št. 1 v C-duru, op. 21 Ludwiga van Beethovna, Koncert za klavir št. 2 v A-duru Franza Liszta, kjer je kot solist nastopil pianist Yefim Bronfman, Simfonije za pihala Igorja Stravinskega in Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 105 Jeana Sibeliusa.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tretji oddaji iz junijskega cikla Humoresk tega tedna nadaljujemo s spremljanjem doživetij Hendrika Groena v nizozemskem domu upokojencev med majsko karanteno 2020. Starostnika vse bolj pesti demenca, a z Leoniejino pomočjo še naprej piše dnevnik. Zapise iz romana Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let, ki ga je pod psevdonimom napisal Peter de Smet, je iz nizozemščine prevedla Stana Anželj. Knjiga bo izšla jeseni pri Mladinski knjigi.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji Musica noster amor boste tokrat lahko slišali posnetka s koncerta ob odprtju sezone Filharmoničnega orkestra iz Osla, ki je dvajsetega avgusta lani nastopil v Koncertni dvorani v Oslu. Zasedbo je na koncertu vodil Klaus Mäkelä, ki se je prav s tem nastopom prvič predstavil v novi vlogi šefa dirigenta orkestra. Osrednje delo koncertnega sporeda je bila monumentalna Simfonija št. 1 v D-duru z vzdevkom 'Titan' Gustava Mahlerja, za začetek pa je Filharmonični orkester iz Osla izvedel novo delo z naslovom Uspavanka, ki ga je podpisal prodorni finski skladatelj mlajše generacije Sauli Zinovjev.

V oddaji ponavljamo pogovor Petra Franka s prof. dr. Bogdanom Kolarjem. Nastal je ob desetletnici celjske škofije, ki jo je takrat vodil dr. Stanislav Lipovšek. Konec maja letos je dobil naslednika dr. Maksimilijana Matjaža. Celje pa je imelo škofijo že v antičnih časih.

Oddajo danes namenjamo slovenskemu organistu Hubertu Bergantu, ki je za življenja veljal za vodilnega slovenskega orglavca virtuoza in pedagoga. Vrsto let je poučeval na ljubljanski akademiji za glasbo, nastopil je na več kot tisoč koncertih doma in v tujini, krstno je izvedel številna slovenska dela. Deloval je tudi kot pianist in čembalist. Z veliko ljubeznijo se je posvečal glasbi Johanna Sebastiana Bacha. Na čembalu je poustvaril njegov celoten cikel Dobro uglašeni klavir, v letih 1974 in 1975 je izvedel tudi njegov celoten orgelski opus. Leta 1977 je za integralno izvedbo Bachovega orgelskega opusa v ciklu petnajstih zaporednih koncertov prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Dramatik, pripovednik in pesnik Stanko Majcen je pomembno sooblikoval slovensko ekspresionistično književnost. V Kraljevini Jugoslaviji in med drugo svetovno vojno je bil visok državni uradnik. Kmalu po vojni so ga upokojili in leta 1948 se je preselil v rojstni Maribor, kjer je umaknjen iz javnega življenja in v stikih s slovensko politično emigracijo v Argentini do smrti živel v revščini in si je pomagal s prodajanjem povrtnine, ki jo je pridelal na domačem vrtu. Decembra leta 1961 mu je pisala literarna zgodovinarka doktorica Marja Boršnik in ga prosila za nekaj podatkov o njegovem delu za svojo knjigo Študije in fragmenti. Ko je leta 1963 Založba Obzorja sprejela profesoričin predlog, o izdaji dela Majcnovega Izbranega dela, sta si zgodovinarka in književnik dopisovala pogosteje. V zgodnejših pismih Majcen predvsem odgovarja na uredničina vprašanja, pozneje postanejo pisma bolj osebna.

Pesnica in pisateljica Lidija Gačnik-Gombač danes praznuje jubilej - 60 let. Pred natanko desetletjem je pri založbi Litera izšla njena zbirka kratke proze z naslovom Pokrajina vrtnic. Zbirko sestavlja petdeset kratkih besedil, zapisanih v gostem, metaforičnem jeziku.

Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.

Argentinski pisatelj Ernesto Sábato, ki se je rodil leta 1911, umrl pa skoraj stoleten leta 2011, je v življenju napisal samo tri romane - vse tri imamo prevedene v slovenščino: Tunel (1948), Grobovi in junaki (1961) in Abadon, pokončevalec (1974). Kljub po obsegu skromnemu opusu velja za enega najboljših latinskoameriških pisateljev 20. stoletja. Na očitke, da ima samo tri romane - ob množici knjig esejev in spominov - je Sábato odgovarjal, da je tudi Dante napisal samo Božansko komedijo, pa je bilo to čisto dovolj. Znan je bil tudi po tem, da je večino svojih knjig zažgal. To usodo je namenil celo romanu Grobovi in junaki. Za to, da ga vendar lahko beremo, ima zasluge njegova žena, ki mu je preprečila namero. V oddaji je ustvarjanje Ernesta Sábata leta 2001 predstavil Marko Jenšterle.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Novela je izšla v reviji Sodobnost leta 1935. Takrat je pisatelj prvič uporabil tudi psevdonim Prežihov Voranc. Boj na požiralniku najdemo tudi v zbirki novel Samorastniki. Novelo o usodi malih ljudi in njihovem boju za preživetje je za radio priredila Marija Centa.