Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»Jaz sem Bog! Sem nič, sem igra, sem svoboda, sem življenje. Sem meja, sem vrhunec,« to je v svoje skrivne zapise napisal ruski mistik in skladatelj tega tedna Aleksander Skrjabin, ki je na prehodu z 19. na začetek 20. stoletja ustvaril kalejdoskopski niz ekstatičnih orkestralnih in klavirskih del, katerih moč in pomembnost močno odmevata v zgodovini glasbe in umetniških prizadevanj njegovega stoletja in danes. Njegovi miselni procesi so bili brezmejno zapleteni in so imeli celo priokus solipsizma - subjektivnega idealizma, po katerem obstaja le »moj jaz«. Najbrž ni bilo bolj egocentričnega skladatelja od njega: že od zgodnje mladosti je bil prepričan o svojem potencialno božjem položaju osrednje, če ne celo edine ustvarjalne moči tistega časa, to pa ga je gnalo na pot k umetniško zreli fazi popolnih mojstrovin.

Oddajo namenjamo trobentaču Stanku Praprotniku, dolgoletnemu solo-trobentaču Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in vsestranskemu glasbeniku. Pogosto se je udejstvoval kot član različnih komornih zasedb, preizkusil se je tudi v narodno-zabavni glasbi, kjer je med drugim nastopil tudi kot član hišnega ansambla Avsenik. Predvajali bomo posnetke štirih solističnih skladb za trobento in orkester, ki so jih podpisali Michael Haydn, Leopold Mozart, Boris Papandopulo in Aleksander Arutjunjan in v katerih Stanko Praprotnik nastopa v solistični vlogi.

Oddajo namenjamo glasbi češkega skladatelja, pedagoga in etnomuzikologa Leoša Janáčka, ki se je rodil v moravski vasici Hukvaldy, zato je vse življenje rad poudarjal, da je moravski Čeh. Večino življenja je potem živel v Brnu, kjer je deloval kot glasbeni učitelj in etnomuzikolog. Raziskoval je moravske in slovaške ljudske pesmi, še posebej zavzeto se je ukvarjal z reprodukcijo ritma in barve zvoka pogovornega češkega jezika.

Danes ponavljamo oddajo z naslovom „Fenomen Toneta Kralja“.
Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano, da je bil politično angažiran slikar slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v času italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub. \t\t \t\t

Alja Tkačev, samosvoja umetnica in oseba, v kateri so se spajali mnogi talenti: bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega, je v letih 1962 – 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom. Gre za 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih, ki jih je Alja Tkačev poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka in slavista Mihaela Glavana. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Iz Herkulove dvorane münchenske Rezidence bomo poslušali koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je bil posnet 21. februarja lani. Solistka večera je bila Beatrice Rana, italijanska pianistka, ki je za svoj prvi nastop s tem orkestrom izbrala 3. Klavirski koncert Sergeja Prokofjeva. Tudi mož za pultom je bil debitant pri Simfoničnem orkestru Bavarskega radia. Komaj 24-letni dirigent Klaus Mäkelä s Finske je vskočil namesto zbolelega Mikka Francka. Tako kot Mikko Franck se je tudi Klaus Mäkelä rodil v Helsinkih in tudi on izvira iz vrste nadarjenih učencev legendarnega finskega profesorja za dirigiranje Jorme Panule. Glasba iz njegove domovine sestavlja ključno točko programa, ki ga zaokroža privlačna 5. Simfonija rojaka Jeana Sibeliusa. Na začetek koncerta pa je Klaus Mäkelä uvrstil Plese iz Galante, najbolj priljubljeno delo Zoltana Kodalya.

Mogoče je pes med prvimi živalmi, ki jim je človek dal ime. Človek in pes sobivata že 12 tisoč let. Najstarejše znano evropsko pasje ime je Kerberos, ki je ime za grškega mitološkega psa, ki je čuval vhod in izhod iz podzemnega sveta mrtvih. Najstarejše nemitološko evropsko ime pa je nosil Odisejev pes Argos, kar dobesedno pomeni svetleči, beli. Pri nas so prva pasja imena zapisana šele v 19. stoletju, to sta Hrčak in Lamas. Najpogostejše današnje slovensko ime za psa pa je Rex, ki izvira iz latinščine in pomeni kralj. O preteklih pa tudi novejših pasjih imenih smo se pogovarjali z akad. dr. Markom Snojem, ki pripravlja slovar pasjih imen. Predstavil nam je zanimive primere poimenovanja psov, pravih fenomenov, ki so lahko predmet raziskovanja tudi drugih strokovnjakov.

Gospe in gospodje, vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija in glasbe Iacobusa Gallusa, natančneje, njegovih motetov in Maše/Misse ad imitationem Pater noster.

Glasbena medigra.

Andrej Lutman, ki ga na radijskih valovih dobro poznamo, izstopa po svojem prepoznavnem slogu - jezikovnih akrobacijah, iz katerih lušči pomene in podpomene, smisle in nesmisle sveta in življenja na njem, življenja, ki se danes marsikomu zdi vedno bolj zapleteno. Pesmi bodo izšle letos pri Zavodu Volosov hram v zbirki Iz zatipkanin. "Je vonj po smislu, ki v dimu šine / kvišku med uplinjene znake ..." pravi v eni svojih pesmi, ki jih interpretira Matej Puc.

V drugo dejanje muzikala Mamma Mia nas vpeljejo nočne more, ki tlačijo Sophie. Vsi trije možni očetje se v njenih sanjah prerekajo za pravico, kdo jo bo oddal. Sophie je razburjena in jezna na mamo. Zabrusi ji, da bodo njeni otroci poznali očeta. Med to zmedo in ugibanjem, ali bo poroka ali ne, poskuša Sam dopovedati Donni, da za vsem skupaj stoji njena hčerka. Ampak Donna ga noče poslušati. Sovraži ga, a pod vsem tem sovraštvom se skriva ljubezen. Oba si želita, da bi lahko začela znova.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Mineva 130 let od rojstva velikega hrvaškega pesnika Tina Ujevića. V letih prve svetovne vojne se je vneto posvečal filozofiji in še več let zatem nihal med univerzitetno kariero in pesnikovanjem. Šele "ulica", kot je pozneje zapisal, "kavarna, skepsa veselega človeka ter obup in nepreskrbljenost" so v njem ubili "tega eminentnega metafizika, (...) ki se je po nekem čudežu preobrazil v pesnika". V zavest javnosti se je morda najmočneje zapisal s pesmijo Vsakdanja tožba. Oddajo je pripravil Matej Juh, ki je prevedel tudi Ujevićeve pesmi v prozi, druge pesmi so prevedli Božo Vodušek, Veno Taufer in Severin Šali. Poezijo interpretirajo Polde Bibič, Petra Govc in Aleš Valič. Vezno besedilo bereta Barbara Zupan in Igor Velše, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar.

Julia den Boer je glasnica nove glasbe in priznana interpretka sodobnih klavirskih del. Na lani izdani solistični plošči Lineage (Poreklo) je sopostavila izraze skladateljev, ki živijo in ustvarjajo v kanadskem Montrealu.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.