Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pettersson je drugi violinski koncert napisal leta 1979, leto dni pred smrtjo, po naročilu švedskega radia s posvetilom violinistki Idi Haendel, ki ga je tudi premierno izvedla. Pettersson je neposredni televizijski prenos koncerta spremljal doma močno bolan in zatem ustvaril še revidirano različico. Enostavčno zasnovano razsežno delo traja 55 minut in temelji na samospevu Gott geht uber Wiesen iz njegovega cikla 24 Bosonogih samospevov. Čeprav ima naslov violinski koncert, je obliko solističnega koncerta zabrisal in jo naredil neprepoznavno tako, da je solistični inštrument povsem preplavil z orkestrom.

Slaba dva meseca je do nemških parlamentarnih volitev, po katerih se bo po 16 letih vodenja Nemčije in narekovanja tempa Evropski uniji, poslovila Angela Merkel. Nekaj časa je kazalo, da bosta stranka Zelenih in mlada, 40-letna Annalena Baerbock nasledili Merklovo, a je po številnih spodrsljajih podpora Zelenim precej upadla. Kljub temu je ostala pri okoli 20 %, kar je največ v zgodovini. Kaj je pripeljalo do tolikšne podpore stranki Zelenih, so to le okoliščine in vse večja skrb za podnebje in okolje, ali je stranka Zelenih svoja stališča in delovanje prilagodila in spremenila tako, da je sprejemljivo tudi za volilno sredino in da bi lahko postala vladna stranka? O tem v oddaji Eppur si muove s Polono Fijavž.

Prejšnji teden smo v oddaji Zborovski kotiček za mlade predstavili prvi del koncerta mešanega mladinskega pevskega zbora Veter, ki je 21. decembra 2019 nastopil v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, danes pa bomo predstavili še drugega. Na koncertu z naslovom Best of 2009–2019, Najboljše iz let od 2009 do 2019, je zbor predstavil vrhunce svojega poustvarjanja v zadnjem desetletju, ko ga vodi zborovodkinja Tereza Podlogar. Programsko so drugi del koncerta povezale slovenske ljudske pesmi v priredbah slovenskih skladateljev.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Današnjo oddajo posvečamo življenju in delu slovenskega skladatelja, pianista, kritika, pedagoga, esejista in prevajalca Pavla Šivica. V enajstem zvezku Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani - ki mu je v celoti posvečen - ga Pavel Mihelčič opiše kot neugnanega in ustvarjalnega, Simona Moličnik zapiše, da je bilo njegovo življenje bogata in samolastna premica, vezana na prešernost, čutnost, hudomušnost, bolečino, marljivost in živost, njegova hči Kaja Šivic pa pravi, da je bil Pavel Šivic v prvi vrsti človek akcije, ki se je z lahkoto in brez oklevanja lotil vsega, kar se mu je zdelo potrebno. Njegov opus zajema vse od komornih, simfoničnih in glasbeno-gledališčnih del, skladbe za klavir, samospeve, kantate, glasbo za mladino in zbore.

V oddaji govorimo o tem, kako doživlja svoj novi film Nekoč so bili ljudje Goran Vojnović, ocenjujemo pa dokumentarni film Krt, grozljivko Nihče in animirani film Luka.

Po knjižni uspešnici Prave stvari, z izvirnim naslov The right stuff, je bil leta 1983 posnet epski zgodovinski dramski film režiserja Philipa Kaufmana. Zgodba o astronavtih Merkurja med drugim tudi prikazuje vesoljski program, ki naj bi nekako utrl pot zgodovinskemu letu Buzza Aldrina in Neila Armstronga. Film, ki v začetku niti ni bil posebno opažen med gledalci, je z leti postajal vse bolj priljubljen. K temu je zagotovo pripomogla tudi izjemna glasba. Naj omenimo, da so producenti prvotno partituro avtorja Johna Barryja zavrnili in pozneje najeli novega skladatelja Billa Contija, ki je glasbo zamenjal v zadnjih trenutkih. Režiser Kaufman je ob tem Contiju dal zelo jasna navodila: glasba naj bo skromna. Na drugi strani pa je ekipa producentov skladatelju velela, naj ustvari kar se da mogočno glasbo. Ker so ga najeli prav ti, je skladatelj sledil njihovim navodilom in to je bila tudi zelo pametna odločitev, saj je Conti na koncu za svojo glasbo prejel oskarja.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Morje je vir življenja na planetu in dolga evolucija življenja v njem je morske organizme opremila z številnimi izvirnimi rešitvami, prilagoditvami, ki jim na najrazličnejše načine pomagajo preživeti v izredno raznovrstnih razmerah. A po drugi stani verjetno morsko življenje že dolge milijone let ni bilo tako ogroženo, kot je danes. Temperatura oceanov narašča, morja se praznijo, koralni grebeni propadajo. In skupaj z njimi potencialni odgovori na vrsto problemov, ki bi si jih ljudje želeli razrešiti. Morski organizmi so namreč lahko vir najrazličnejših učinkovin, zdravilnih in kozmetičnih recimo, pa novih materialov in seveda hranil in to ne samo tistih, ki smo jih že dobro vajeni. Morda bomo prav v morju našli tudi odgovor na enega izmed večjih problemov, ki smo ga zakuhali ljudje, namreč vseprisotno mikroplastiko. To je le eden od ciljev, ki jih zasleduje projekt GoJelly, v katerem sodeluje tudi tokratna gostja Podob znanja, mikrobiologinja dr. Ana Rotter z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodja mednarodnega projekta transdisciplinarne mreže za morsko biotehnologijo Ocean4Biotech.

Oddaja je bila prvič predvajana 28. februarja 2020.

V oddaji Recital predvajamo posnetek koncerta Godalnega kvarteta Arod, ki je nastopil 20. junija na gradu Weilburg v nemški zvezni deželi Hessen. Kvartet je izvedel Godalni kvartet št. 4 v C-duru, D. 46 Franza Schuberta in Godalni kvartet št. 8 v e-molu, op. 59, št. 2 Ludviga van Beethovna.
Godalni kvartet Arod sestavljajo violinista Jordan Victoria in Alexandre Vu, violist Tanguy Parisot in violončelist Jérémy Garbarg. Začetki kvarteta segajo v leto 2013, ko so se v muziciranju združili štirje mladi glasbeniki Pariškega glasbenega konservatorija. Leta 2015 je kvartet zmagal na prestižnem Mednarodnem glasbenem tekmovanju nacionalne nemške televizijske mreže ARD in osvojil prvo nagrado na Tekmovanju Carla Nielsena na Danskem. BBC je kvartet Arod umestil tudi v shemo BBC-jevi umetniki nove generacije, pred nekaj leti pa je kvartet dobil priložnost nastopiti v ciklu koncertov ECHO – vzhajajoče zvezde, ki ga prireja Organizacija evropskih koncertnih dvoran.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Glasbena medigra

Jelica Greganović je srbska pisateljica, novinarka in kolumnistka. V zgodbi avtorica opisuje neznosna beograjska poletja, ki jih poleg komarjev krasita taljenje asfalta in čarobno puhtenje vrelega mestnega lonca. Nadvse primerna zgodba za ta letni čas!

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Sonatori de la Gioiosa Marca iz Trevisa, srednjeveškega središča pokrajine, ki so ji rekli »Marca gioiosa et amorosa«, se od ustanovitve pred skoraj štirimi desetletji posvečajo predvsem beneški baročni glasbi. Za svoje referenčne posnetke tega repertoarja so dobili številna mednarodna priznanja. Med posnetki so antologije beneške vokalne in instrumentalne glasbe od Giovannija Gabrielija do Legrenzija in Albinonija pa tudi Vivaldijevi koncerti z Giulianom Carmignolo, Dorothee Oberlinger in Sergiom Azzolinijem.

Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in tujih odrov.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.