Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Petra Zupančič je leta 2010 pri LUD Literatura objavila pesniško zbirko Premog (zanjo je bila nominirana za Jenkovo nagrado), v njej pa kratko kratko pesem V zelenih bermudkah, hvalnico velikemu, verjetno največjemu čudežu - otroku.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Marjan Kozina je bil eden najpomembnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja. Bil je tudi plodovit in duhovit pisatelj in prevajalec. Pisal je o glasbeni teoriji, estetiki, umetnikovi vlogi, pa tudi potopise in drugo. Mojster peresa se je loteval strokovnih tem, ki jih je zajel v knjigah ABC glasbe in Svet operne glasbe, obravnaval splošne človeške teme v delu O človekovi dejavnosti in napisal celo knjigo Veseli potopisi.

V Nemčiji bodo konec tedna parlamentarne volitve, ki pomenijo konec vladavine Angele Merkel in novo smer največjega evropskega gospodarstva. Prvič v zgodovini se aktualni kancler ali kanclerka ne poteguje še za en mandat, prvič v zgodovini imajo kandidata za kanclerja tudi Zeleni, Annaleno Baerbock, in prvič v zgodovini gre stranka CDU na volitve z najnižjo podporo, ki je le okoli 20-odstotna. Vrstni red priljubljenosti kandidatov in vseh treh najmočnejših strank se je med predvolilno kampanjo povsem pomešal. Tik pred volitvami je na vrhu Olaf Scholz, kandidat Socialdemokratske stranke, a le z minimalno triodstotno prednostjo. Kaj se bo spremenilo v Nemčiji in v Evropi, je v tokratnem Eppur si muove osvetlila dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.

Oddajo namenjamo glasbi, ki jo je za zborovske sestave napisal madžarski skladatelj Zoltán Kodály. Najprej bo na sporedu njegov cikel Štirih italijanskih madrigalov. Napisal jih je, ko se je leta 1931 v Budimpešti poročila hčerka italijanskega dirigenta Artura Toscaninija. Kodály je bil njena poročna priča in štirje italijanski korali so bili njegovo poročno darilo nevesti. Prvega iz zbirke so izvedli tudi na poročnem slavju. Madrigale z naslovi: 1. Chi vuol veder, 2. Fior scoloriti, 3. Chi d'amor sente in 4. Fuor de la bella caiba bo pod vodstvom Miklósa Szabe izvedel Dekliški pevski zbor Győr.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Po dolgih desetletjih precej sramotnega propadanja in po še treh letih obsežnih, kompleksnih in tudi dovolj dragih prenovitvenih del s 24. septembrom 2021 svoja vrata za javnost zopet odpira Cukrarna. Znameniti ljubljanski industrijski objekt, ki se je v času Ketteja, Murna in moderne nasploh v naš kulturni spomin trajno vpisal kot, rečeno s Cankarjem, mrtvašnica živih, tako začenja novo, slej ko prej nekoliko nepričakovano poglavje – zdaj pač kot najsodobnejši, bržčas tudi najbolj vznemirljiv razstavni prostor v Sloveniji. O pospeških in presežkih, ki jih bo naša umetnost lahko zasledovala zahvaljujoč izjemnim infrastrukturnim možnostim, ki jih ustvarjalkam in ustvarjalcem ponuja prenovljena Cukrarna, lahko ta hip sicer samo ugibamo, a zdi se, da je pred zgradbo nesrečnega slovesa naposled resnično svetla bodočnost. Pa vendar smo se v tokratnih Podobah znanja raje kakor v prihodnost zazrli v preteklost poslopja na ljubljanskem Poljanskem nasipu, ki je še bolj zanimiva, nenavadna in pomembna, kakor bi si mislili. Pri tem nam je pomagal dr. Blaž Vurnik, zgodovinar, kustos za novejšo zgodovino in vodja kustodiatov Mestnega muzeja Ljubljana. Dr. Vurnik se namreč znanstveno-raziskovalno posveča industrializaciji slovenskih dežel v 19. stoletju, da je izvrsten poznavalec slovenske moderne pa, kajpada, vedo vsi, ki so prebrali odmevni in nagrajevani strip Ivan Cankar : podobe iz življenja, ki ga je naš tokratni sogovornik pred nekaj leti ustvaril z Zoranom Smiljanićem. Vse to pa pomeni, da smo v Blažu Vurniku našli naravnost idealnega sogovornika za pogovor o zgodovini Cukrarne. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Ljubljanska stavba, ki je bila leta 1828 zgrajena kot rafinerija sladkorja, je zdaj domovanje umetnosti. S tem se je zaključil eden zahtevnejših gradbenih projektov, saj je zaradi statusa kulturnega spomenika šlo za konservatorsko reinterpretacijo. Prenova biroja Scapelab je tako ohranila videz strehe in zunanji obod s 318 okni, vanj pa so vstavili visečo jekleno konstrukcijo, ki je odmaknjena od ostenja in nosi štiri galerijske prostore. Na Mestni občini Ljubljana, pod okrilje katere spada Cukrarna, so prepričani, da projekt zapolnjuje infrastrukturno vrzel. Tu bodo svoje mesto namreč lahko našle različne vsebine, recimo tudi predavanja, koncerti, performativna in zvočna umetnost. Prva razstava v novih prostorih - Čudovitost spomina z deli mednarodnih umetnikov tematizira predvsem spomin, saj ima Cukrarna spomin v svojem genskem zapisu, razmišlja Alenka Gregorič, programska vodja novega prostora, ki odgovarja tudi na vprašanja glede programske usmeritve in pomena novega prostora.

Pravzaprav ni nikogar med nami, ki ne bi sam izkusil motenj v delovanju živčevja (od kroničnih bolečin do motenj čustvovanja) ali imel med svojimi bližnjimi bolnika, ki mu katera od bolezni živčevja krni kakovost življenja. Skoraj vsi poznamo koga, ki ga je prizadela možganska kap, je paraplegik po poškodbi hrbtenjače, ga mučita tesnobnost in depresija, ali postopno tone v demenco. Zato je morda pogovor s Sonio Vallabh priložnost, da se vsak pri sebi vpraša, ali lahko kako prispeva k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja teh bolezni, katerih prevalenca se s staranjem prebivalstva dokaj naglo povečuje.
Zaradi izjemne motiviranosti in osredotočenosti je namreč dr. Sonii Vallabh in soprogu uspelo premakniti dokaj ohromljeno znanstveno raziskovalno sfero prionskih bolezni v smeri tvornejšega iskanja odgovorov na premnoga znanstvena vprašanja. Ker so (sicer dokaj redke) prionske bolezni po svojih temeljnih molekularnih mehanizmih zelo podobne ostalim nevrodegenerativnim boleznim, so prioni pomemben raziskovalni model za številne bolezni od Alzheimerjeve, Parkinsonove, Huntingtonove bolezni, frontotemporalne demence do amiotrofične lateralne skleroze. Zato bi napredek na področju raziskovanja prionov lahko pomenil dragocen preboj in zgled za raziskave vseh naštetih, trenutno neozdravljivih in neogibno smrtnih bolezni.

Dogodek Nevroznanost in družba je del Sinapsine nevroznanstvene konference. Predavanje bo strokovno simultano tolmačeno, sledil pa mu bo pogovor z dr. Sonio Vallabh, v katerem lahko sodelujejo tudi poslušalke in poslušalci Radia Slovenija.

"Willendorfska in Miloška Venera se prepirata, katera ima lepši stas, cesar Elagabalus ponuja svojo rit najvišjemu ponudniku, Rimbaud in Verlaine izumljata položaj 69, jaz pa kadim to cigareto (ki sem jo zvil s svojimi koščenimi prsti), štejem zvezde na čokoladnem nebu in počasi srkam tole močno francosko pivo." Takole enciklopedično satirično pisatelj Miha Zupan zastavi kratko zgodbo Boginje in hieroglifi, ki se je uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka. Avtor v podobnem slogu predstavi tudi sebe: "Faliran fotograf, faliran literat, nogometni podkaster, amaterski nogometni zgodovinar, oče dveh otrok in mnogih nedokončanih romanov, raziskovalec mejnih stanj v soju polnočne lune, izgubljen v vesolju, v večnem (neuspešnem) iskanju samega sebe."
Zgodbo Boginje in hieroglifi interpretira Željko Hrs.

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Dobrodošli v »Michaelovih sanjah o Italiji«,
na drugem delu koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina in Capelle de la torre.
Posnetek je nastal maja letos v Wolfenbüttlu na Saškem.

Letos mineva 400 let od smrti Michaela Praetoriusa, zato so izvajalci pod vodstvom dirigenta Floriana Helgatha program oblikovali iz del Mihaela Praetoriusa in njegovih italijanskih vzornikov: Adriana Banchierija, Lodovíca Viadane, Agostina Agazzarija in Antonia Cifre.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.