Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V prvi uri Glasbene jutranjice se bomo sprehodili skozi različna glasbenozgodovinska obdobja ob pomoči Nokturna št. 5 v Fis-duru, op. 15/2 Frederica Chopina, Bachovega Koncerta za oboo d'amore in godala v A-duru, BWV 1055, Poulencove Sonate za flavto in klavir ter Simfonije št. 84 v Es-duru, 'In nomine Domini', Josepha Haydna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

V drugem delu na sporedu Variacije na Beethovnovo temo za dva klavirja, op. 35 Camilla Saint-Saënsa in uvertura k opereti Pesnik in kmet Franza von Suppeja.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Sklepni del Glasbene jutranjice tokrat namenjamo glasbi, ki jo na skupni imenovalec postavlja lovska tematika. Slišali boste široko paleto raznovrstnih glasbenih del, ki sežejo vse od renesančne šansone Clementa Janequina do del, nastalih v 20. stoletju, ki so jih podpisali Henri Büsser, Karol Szymanowski in Fran Gerbič. Na sporedu tudi glasba za kvartet rogov Antona Wundererja, simfonična pesnitev Prekleti lovec Cesarja Francka, Beethovnova Klavirska sonata št. 18 z vzdevkom 'Lov' in simfonična pesnitev Fantastični lov Ernesta Guiranda.

Ta teden v ciklu oddaj Skladatelj tedna obravnavamo izredno zanimivo, nenavadno in izjemno osebnost. Ta je nenadoma, komaj sredi svojih najstniških let, zablestela z žarom splošno priznane genialnosti, po manj kot desetletju in pol te neverjetne poti pa nepovratno potonila v pozabo, ki si jo je sama izbrala. Ob tej osebnosti se odpira vsaj eno, če že ne cela vrsta vprašanj in skrivnosti. Govorimo o Igorju Markeviču.

Življenje kulture minule dni je zaznamovala vremenska ujma, ki je poškodovala dve osrednji ustanovi: ljubljansko Dramo in Moderno galerijo, ter Slovensko mladinsko gledališče; več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še festivalu Mesto žensk, ki v Ljubljani poteka 27-ič, razstavi Kartografski zakladi slovenskega ozemlja v Narodni in univerzitetni knjižnici, vizualni umetnosti na festivalu Urbani pejsaž v Kranju ter na razstavi Onkraj meja v Celju. Spregovorili bomo tudi o novi stalni razstavi Valvasoriana na gradu Bogenšperk in o razstavi ob 130.letnici zaprtja železarne v Dvoru pri Novem mestu, ki je skoraj stoletje izdelovala tudi umetniško oblikovane okrasne in uporabne predmete.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se množično proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku množične produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, to pomeni tudi njeno precejšnje povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Mikroplastika se zaradi svoje majhnosti prenaša med različnimi ekosistemi (zračnim, vodnim in kopenskim) in vstopa v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja.
Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.
Biologinja dr. Manca Kovač Viršek je raziskovalka na Inštitutu za vode Republike Slovenije.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo sopranistki Kseniji Vidali, eni najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk ter solopevskih pedagoginj. Bila je lirska in pozneje mladodramska sopranistka, ki je imela izredno lepo oblikovan glas, razvito muzikalnost in igralsko nadarjenost, pela je z občuteno interpretacijo in izrazno toplino. Sopranistka se je posvečala tudi izvajanju koncertne glasbe in slovenskih samospevov. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo poslušali njene izvedbe samospevov s klavirjem in z orkestrsko spremljavo slovenskih skladateljev Frana Venturinija, Slavka Osterca in Demetrija Žebreta. Najprej jo bomo poslušali ob klavirski spremljavi Nade Oman v izvajanju petih samospevov Frana Venturinija: Domača pesem, Ah, če bi rože brala, Moji dnevi, Zadnjikrat in Pričakovanje. S simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana je izvedla Tri belokranjske uspavanke Slavka Osterca in obsežni samospev Maja in morje na verze Alojza Gradnika, izvedbo je vodil sopranistkin mož, dirigent in skladatelj Demetrij Žebre.

V sklepnem delu letošnje edicije Nacionalnega meseca skupnega branja smo v tokratno oddajo, ki jo je pripravil Klemen Markovčič, uvrstili predavanje dr. Ane Vogrinčič Čepič pod naslovom Zapeljevanje v branje: o pogovarjanju, poučevanju in novodobnih bralnih formatih.
Predavanje je kot plenarno vpeljalo strokovni posvet pod naslovom Zapeljevanej v branje ali Kako branje živi na spletu, ki je 8. septembra potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Docentka Ana Vogrinčič Čepič je diplomirala na Filozofski fakulteti (Primerjalna književnost in literarna teorija) in na Fakulteti za družbene vede (Novinarstvo) Univerze v Ljubljani; doktorirala pa na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (Antropologija vsakdanjega življenja).
Predavateljica z obilo samorefleksije izhaja iz svojih izkušenj, tako iz tistih, ki jih ima kot raziskovalka, kot tistih, ki jih je pridobila kot predavateljica, pa tudi čisto zasebno, kot bralka. Osredinja se na uvide in spoznanja, ki zadevajo predvsem oblike zapeljevanja in osvajanja knjig. Gre torej za predavanje izkustvenega in ne teoretičnega tipa. Kot viri za predavanja pa so ji služili tako imenovani bralni intervjuji, tako individualni kot skupinski, izkušnje iz predavalnic in dela s študenti, nekaj pa tudi fokusni pogovori z osnovnošolci. Skratka, tokrat razmisleki o pomenu branja v širokem kotu.

V oddaji bomo tokrat predvajali dva posnetka s plošče nemškega trobilnega ansambla Rekkenze Brass. Na plošči z naslovom Sanjarjenje..., ki je izšla leta 1990 pri založbi Bayer records, so člani takratne zasedbe posneli priredbe priljubljenih klasičnih del. Danes smo za vas izbrali priredbi dveh skladb, ki sta v izvirniku nastali za klavir; to sta cikel Otroški prizori, op. 15 Roberta Schumanna in Madžarska rapsodija št. 2 Franza Liszta.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Novi koronavirus je že lani močno zarezal v vse vidike kulturnega življenja, med drugimi tudi v ustvarjalnost mladih glasbenikov. Ti v preteklem letu tako niso mogli niti potovati niti nabirati dragocenih izkušenj sodelovanja in medkulturne izmenjave v različnih mednarodnih orkestrih, kot je Mladinski orkester Evropske unije. Čeprav je odpadla glavna koncertna turneja tega orkestra, pa njegovi člani niso spali. V vseh državah, od koder prihajajo glasbeniki, so namreč potekali koncerti komorne glasbe v izvedbi teh glasbenikov in tako je bilo tudi pri nas. Avgusta lani so v Viteški dvorani Križank zaigrali violinistki Katarina Kralj in Manja Slak, flavtistka Melanija Pintar, fagotista Mihael in Luka Mitev, hornist Franci Šuštar, trobentač Tobija Hrastnik, saksofonista Domen Koren in Andrej Omejc ter gost trobentač Dominik Rus. V oddaji prisluhnite njihovim interpretacijam del Rindfleischa, Händla, Ville-Lobosa, Prokofjeva, Arnolda in Gabrielija.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Za predvajanje smo tokrat izbrali nabor štirih komornih glasbenih del. V prvem delu oddaje bodo najprej na vrsti Štirje verzi za flavto in klavir Vilka Ukmarja. Sledila bodo Štiri sporočila za godalni kvartet, pozno delo Marijana Lipovška, v drugem delu oddaje pa bomo čas namenili še Petim ljudskim pesmim za visoki glas in klavir Uroša Kreka in Sonati za altovski saksofon in klavir Slavka Osterca.

Glasbena medigra

William Shakespeare se je vpisal v literarno zgodovino kot avtor tragedij, komedij in zgodovinskih dram, pa seveda sonetov, nekoliko na obrobju spomina pa je njegov cikel Pesmi na razne napeve, za katerega je značilna neposrednost v obravnavanju izbranih tem, pa naj bo to ljubezen ali prijateljstvo.

V oddaji Esej na radiu lahko slišite prispevek literarnega zgodovinarja, prevajalca, esejista, publicista, literarnega kritika, urednika in ugankarja Draga Bajta Svet in dom, ki ga je objavil v Novi reviji leta 1995. Za oddajo ga je izbral Andrej Rot. Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz Simfonije št. 8 v G-duru Antonina Dvoržaka v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta. Tonski mojster Vladimir Jovanović, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.