Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Giovanni Gabrieli: Canzon a 10
Izv: ansambel Consortium Musicum
Dir: Gerd Berg

Leonardo Leo: 'Sperai vicino il lido', arija Timánta iz opere Demofónt
Sol: Franco Fagioli – kontratenor
Izv: ansambel Il Pomo d'Oro
Dir: Riccardo Minasi

Georg Friedrich Händel: Concerto a due cori št. 3 v F-duru, HWV 334
Izv: Baročni orkester Tafelmusik
Dir: Jeanne Lamon

Ignaz Joseph Pleyel: Kvartet za oboo v D-duru, op. 25, št. 1
Izv: Pierre Feit – oboa; Günther Volmer – violina; Pavel Škabar – viola; Ciril Škerjanec – violončelo

Muzio Clementi: Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2
Izv: Dorothy Lewis Griffith – klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Jean Francaix: Koncert za flavto in orkester
Sol: Milena Perič – flavta
Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir: David de Villiers

Franz Schubert/transkripcija Franz Liszt: Pomladno hrepenenje iz cikla Labodji spev
Izv: Nikolaj Tokarev – klavir

Predanost je neizbežna za umetnika. To je njegova nuja, da ustvarja. Četudi ga boli, mora. Iz njega vre, kot da bi prihajalo iz niča, kar bi lahko rekli tudi za bosansko-slovenskega pesnika Josipa Ostija, rojenega 1945 v Sarajevu in umrlega lani v Tomaju. Z glasom igralca Gašperja Jarnija nagovori v pesmi Pesnik je oče in hkrati mati nerojenih otrok.

Benjamin Godard: 'Valček' iz 'Suite za flavto in orkester, op. 116'
Sol: Eva Nina Kozmus – flavta
Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir : En Shao

Camille Saint-Saëns: Tarantela za flavto, klarinet in klavir, op. 6
Izv: Dagmar Becker – flavta; Wolfgang Meyer – klarinet; Werner Genuit – klavir

Peter Iljič Čajkovski: Andante cantabile za violončelo in godalni orkester v D-duru
Izv: Pieter Wispelwey – violončelo; Nemška komorna filharmonija iz Bremna
Dir: Daniel Sepec

Fikret Amirov: Šest skladb za flavto in klavir
Izv: Milena Lipovšek – flavta; Klemen Golner – klavir

Aleksander Glazunov: Koncert za saksofon in orkester v Es-duru, op. 109
Sol: Dejan Prešiček – altovski saksofon
Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir: Tomislav Fačini

Blaž Arnič: Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46
Izv: Duo Claripiano: Dušan Sodja – klarinet; Tatjana Kaučič – klavir

George Gershwin: Rapsodija v modrem za klavir in orkester
Sol: Klemen Golner – klavir
Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir: Simon Krečič

James Moody: Kvintet za orglice in godalni kvartet
Izv: Tommy Reilly – orglice; kvartet Hindar

Franz Liszt je v svojih skladateljskih delih razvil nove domiselne tehnične metode, ki so močno vplivale na njegove sodobnike. Hkrati je razvil metodo 'preoblikovanja tem', in to je pomenilo del njegove revolucije v glasbenih oblikah. Znan je po tem, da je naredil radikalne spremembe v harmoniji, v svet glasbe pa je vpeljal tudi simfonično pesnitev.

Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila vodja prenove slednje zbirke, mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre Martina Orehovec. Temeljni naslov te razstave, ki bo odprta do 18. decembra je "Vsak milimeter šteje".

Predstavili bomo mezzosopranistko Dragico Kovačič kot koncertno pevko. Študij solopetja je končala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otta Klasinc s sklepnim koncertom z odliko. Leta 1988 se je študijsko izpopolnjevala v Mednarodni poletni pevski šoli pri Marjani Lipovšek in Alfredu Burgstallerju, ki sta jo navdušila tudi za koncertno petje in samospev. Dragica Kovačič je nastopila na več kot 80 koncertih – samostojnih recitalih samospevov, v oratorijih in drugih duhovnih vokalno-instrumentalnih delih ter na opernih in dobrodelnih koncertih po vsej Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji. Za svoje umetniške dosežke je leta 1998 prejela Glazerjevo listino mesta Maribor. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bomo predstavil njeno izvajanje samospevov Vizija Lucijana Marije Škerjanca, Hrepenenje in Zvečer Albana Berga, Veter Slavka Osterca in Ljubi moj, nikar začudeno ne glej Roberta Schumanna, ki jih je izvedla s pianistko Natašo Valant, ter duhovno delo O, Gloriosa Virginum sublimis Jakoba Frančiška Zupana in pesem iz baletne suite Čarobna ljubezen Manuela de Falle, na posnetku s simfoničnim orkestrom Mariborske filharmonije.

Danes se začenja 57. festival Borštnikovo srečanje. Ob tej priložnosti smo z gosti spregovorili o obdobju zadnjih dveh gledaliških sezon, ki ju je močno prizadela epidemična situacija. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako so delali v negotovih in spreminjajočih se razmerah v Lutkovnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in kako je delovalo društvo Pekinpah, o tem, kako so z ustvarjalnim mišljenjem in izvirnimi rešitvami presegali omejitve ter kako se to obdobje, po besedah selektorice 57. Borštnikovega srečanja, odraža na vsebinski in kakovostni ravni slovenske gledališke pokrajine. Vabimo vas k poslušanju!

Pri naših severovzhodnih sosedih v Budimpešti deluje duo Loop Doctors v zasedbi Árona Romhánnyija, sicer klaviaturista, računalniškega programerja in raperja, ter Pétra Szendőfija – bobnarja, računalniškega programerja in govorca. Za projekt WhiteOrange se jima je priključil še svetovno znani madžarski virtuoz na tubi Roland Szentpáli. Slišali boste skladbe Brain, Scientific Reconnaissance, Space, Eye Witness in Elektroskatic.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

18. marca je bil v Rdeči dvorani ljubljanskega magistrata koncert iz cikla Solo e da camera, ki ga organizira ljubljanska akademija za glasbo. Nastopila sta dva sestava, in sicer godalni kvartet Perpetuum (Urška Gutnik, Nuša Rejc, Manica Slapšak in Urša Roš) ter trio Setsuna (Jelena Pejić, Arijan Mačak in Ivan Kukurić). Kvartet je izvedel Dvořakov priljubljeni Ameriški godalni kvartet, trio pa se je predstavil z deli Jeana - Luca Defontaina, Dariusa Milhauda in Gašperja Muženiča.

Ane Svetel: Marmor
V avtoričino tretjo knjigo vstopamo skozi odprta vrata.

Leon Marc: Katedrale, male in velike
V ospredju so katoliški izobraženci v vsej svoji raznolikosti.

Victor Hugo: Triindevetdeset
Dogajanje je postavljeno v leto 1793, ko se je po francoski revoluciji v državi vse bolj širil teror.

Goran Vojnović: Zbiralec strahov
Osebna zbirka strahov, spoznanj in dvomov

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa. Ta razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič laže, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Avtorica Iva Božič je diplomirala na ljubljanski filozofski fakulteti in se kmalu potem odpravila v Pariz. V prispevku Vsi njegovi otroci so izgubljeni, ki je izšel v spletni objavi LUD Literature 8. marca 2019, se ob srečanju z avtorji, ki so izbrali francoščino kot leposlovni jezik, predvsem z libanonskim Aminom Maaloufom, sooča z vprašanjem izbire jezika ter izražanjem vrednot, svobode in narodne pripadnosti.

"Morda sem to dvojnost jezika vseeno sama še toliko laže prepoznala, ker mi je vse bliže. Vsi tisti trenutki, ko ugotoviš, da nekatere fraze govoriš le še v enem izmed svojih jezikov, da nekatere v vsakem izmed njih spreminjajo pomen ali domeno ... Ne nazadnje rahlo razočaranje, ko tvoj najljubši jezik postane tako vsakdanji, da se spusti na raven obrabljenih fraz tipa ,ben voila ça va quoi' in je znova lep šele, ko ga spet slišiš, včasih po zaslugi tistih glasbenikov, ki vztrajajo pri tradiciji šansona in jo modernizirajo, ne da bi izgubila lepoto pripovedi ali jezika."

Esej je z glasbenimi vložki opremil Mihael Kozjek; to so odlomki iz Fantazije za flavto in klavir Gabriela Fauréja v izvedbi flavtistke Irene Grafenauer in pianista Michaela Grandta. Tonski mojster je Robert Markoč, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

Pred nami je posnetek Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina in dirigenta Manfreda Honecka s koncerta, ki sta ga z gostujočim violinistom Jamesom Ehnesom pripravila 8. maja v Berlinski filharmoniji. Na sporedu so bili: Uvertura za mali orkester Hansa Kráse, Koncert za violino in orkester št. 3 v G-duru, K. 216 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.

Dramatična zgodba o zakoncih, ki se jima po dolgoletnem čakanju uspe dokopati do ključev stanovanja in se naseliti vanj, pomeni izpolnitev njunih želja in hotenj, da bi si ustvarila dom. Vendar pa se, namesto da bi se odslej posvečala življenju, nenehno bojita, da jima bo kdo odvzel pridobljeno.

Režiser je Igor Likar,
dramaturg Pavel Lužan,
tonski mojster pa Miro Marinšek.

Leno igra Majda Potokar,
Cirila Danilo Benedičič,
Sosed je Brane Ivanc,
Soseda Marjana Klanjšek - Jaklič
in Hišnik - Tone Homar.

Igra je bila posneta v studiih Radia Ljubljana septembra 1986.

Glasbena medigra.

Borisa Pahorja (1913-2022) sta v dolgem ustvarjalnem obdobju pritegovali predvsem dve temi: doživetje uničevalnih taborišč med drugo svetovno vojno - to je opisal v romanu Nekropola, in izpostavljen položaj slovenstva v Trstu.
Boris Pahor je bil kot otrok priča fašističnemu požigu Narodnega doma v svojem rojstnem mestu Trstu. Med drugo svetovno vojno se je pridružil osvobodilni fronti, leta 1944 pa so ga nemške oblasti poslale v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Pozneje so ga prestavili še v druga taborišča. Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka Republike Slovenije in francoskega reda legije časti.
V kratki zgodbi Metulj na obešalniku iz zbirke Grmada v pristanu opiše izživljanje fašistov v šolah.

Interpret: Aleš Valič
Režiser: Jože Valentič
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Urban Gruden
Urednik oddaje: Matej Juh
Leto produkcije: 2020

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.