Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriški pesnik in prevajalec Robert Bly v svoji domovini velja za enega izmed ključnih avtorjev, ki so pripomogli k uveljavitvi in priljubljenosti pesmi v prozi kot posebne literarne zvrsti. Bly, ki je umrl lani, je sicer dober mesec pred tem, preden bi dopolnil 96 let, podpisal več kot 20 avtorskih in prevodnih knjig poezije. Pesem Zora v času mlatve je izbrana iz njegove knjige pesmi v prozi Seganje k svetu.Prevedla Tina Kozin,interpretira Matija Rozman,leto produkcije 2013.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Po vrnitvi v Bologno in dokončanem študiju kompozicije se je Respighi za nekaj let posvetil igranju v godalnem kvartetu Mugellini. Po krajšem bivanju v Nemčiji med letoma 1906 in 1908 se je dokončno vrnil v domovino in se posvetil izključno komponiranju. Prav med prvim obiskom v Berlinu pa sta se zgodili dve pomembni stvari. Prvič se je s svojim delom predstavil mednarodnemu občinstvu ter doživel lep uspeh. Skladba, s katero se je predstavil, pa je bila prva v nizu njegovih številnih poznejših transkripcij del skladateljev 17. in 18. stoletja. Šlo je za Respighijevo različico opere Lamento d'Arianna Claudia Monteverdija. Med letoma 1906 in 1908 sta nastala tudi cikel Petih pesmi na staromoden način (Cinque canti all'antica) in Koncert v starem stilu (Concerto in stile antico) za violino in orkester. Ottorino Respighi si je v svoji glasbi prizadeval za obnovitev italijanske glasbene kulture ter se navduševal nad prikritim spajanjem tradicionalnih in novih izraznih sredstev.

Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.

Letos mineva 140 let od rojstva madžarskega skladatelja Zoltána Kodálya, ki je glasbeno govorico svoje domovine preučeval vse življenje in je skupaj z Bartokom prispeval k ohranitvi madžarskih ljudskih napevov. Tudi za njegov kompozicijski slog je značilen spoj ljudske tradicije z elementi poznoromantične skladateljske veščine. Med njegovimi najbolj priljubljenimi deli so Plesi iz Galante. Redkeje se na koncertnih odrih slišijo njegovi ognjeviti Plesi iz Marosszéka. V oddaji pa bomo predvajali še njegov Koncert za orkester.

Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo.

Igralec Marko Mandić je član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, igral je v mnogih domačih in tujih filmih, občasno sodeluje tudi na Radiu Slovenija, intenzivno pa zadnji dve desetletji sodeluje tudi z režiserjem Bojanom Jablánovcem, v dolgoletni raziskavi pod okriljem Vie Negative. V seriji performansov/predstav Viva Mandić, Mandić Stroj, Mandić Cirkus in Mandić Cirkus (oblečen), ki je te dni na sporedu Male Drame, raziskujeta in razgaljata mehanizme gledališke igre in igralsko osebnost. Več v pogovoru z Markom Mandićem in Bojanom Jablanovcem, ki v pogovoru osvetljujeta tudi 20. obletnico "gibanja" Via Negativa. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Legendarni Quincy Jones deluje več kot sedem desetletij. V tem času je bil kar 79 krat predlagan za nagrado Grammy, od tega jih je 27 tudi dobil. Je prvi Afroameričan, ki je bil predlagan za nagrado Grammy v kategoriji najboljša skladba in potem še dvakrat v kategoriji najboljša filmska glasba. Je tudi prvi Afroameričan, ki je bil glasbeni vodja ceremonije podelitev nagrad Grammy.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

S Slutnjo Karla Destovnika - Kajuha, pesmijo, ki jo je napisal pri šestnajstih letih, se bo drevi začel literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva bo na Televiziji Slovenija drevi tudi premiera igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet. Oddajo pa bomo začeli z Vrtincem sprememb, veliko naravoslovno razstavo, ki nas popelje skozi evolucijo Zemlje ter opozarja na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.

Dvanajstega avgusta je na festivalu Proms v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu prvič gostoval Filharmonični orkester iz Osla pod vodstvom svojega šefa dirigenta Klausa Mäkeläja.Koncert se je začel z glasbo njunega rojaka Jana Sibeliusa, njegovo zadnjo simfonično pesnitvijo Tapiola, ki se zgleduje po finskem epu Kalevala. Sledilo je praznovanje glasbene virtuoznosti v Prvem klavirskem koncert Franza Liszta, ki ga je izvedla pianistka Yuja Wang. Da bi cenili simfonično pesnitev Junakovo življenje Richarda Straussa, nam ni treba vedeti za skladateljevo navdušenje nad Nietzschejevo filozofijo ali njegovo zelo osebno interpretacijo te. V njej je junak v resnici sam Strauss, ki se spopada s težavami umetniške kariere.

Prekmurščina je za Prekmurce kinč oziroma zaklad. To kažejo tudi s pobudami, s katerimi jim je uspelo vpisati prekmurščino na seznam nesnovne kulturne dediščine, uvesti prekmurščino kot interesno dejavnost na osnovne šole in objaviti knjigo Prekmurščina, kinč predragi – živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. S to nedavno izdano knjigo bomo osvetlili kinč prekmurskega guča oziroma govora.

Ofertorij Misericordias Domine, Koechel 222Slovesne večernice, Koechel 339Ave verum corpus, Koechel 618

Pisateljski prvenec uveljavljene gledališke režiserke Ivane Djilas Hiša je duhovito napisana trpka zgodba o prodaji hiše, ki si je družina zaradi kredita in nerednih dohodkov ne more več privoščiti. Roman je razširitev in nadgradnja njene kolumne Zgodba o neuspehu. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo se je identificiral z usodo njene družine in kolumna je dobesedno ‘’zlomila splet’’.Zgodba o neuspehu, o razblinjenih sanjah, o odpovedovanju, ki je med drugim tudi nazoren prikaz sodobne družbe in generacije 40-letnikov, je takoj ob izidu doživela izjemen uspeh pri bralcih in kritiki. Z romanom Hiša, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, se je Ivana Djilas uvrstila tudi v deseterico nominirancev za literarno nagrado kresnik. Interpretka: Barbara CerarRežiserka: Suzi BandiProdukcija RAI – Radio Trst A, 2017.

Komedija Sister Act ali v prevodu Nune pojejo je ugledala luč sveta leta 1992. Režija je delo Emila Ardolina, za našo oddajo pa bo v ospredje bolj sililo ime Marc Shaiman, ki je bil pri omenjeni komediji zadolžen za glasbo. Filmu Nune pojejo je sledilo nadaljevanje z enakim naslovom, in sicer leta 1993 - torej že kar leto dni pozneje (več kot očitno so kovali železo, dokler je bilo še vroče), no, samo zgodbo o pojočih nunah pa je zaokrožil muzikal, ki je prišel na oder glasbenega gledališča leta 2006 in sicer v Kaliforniji. Danes se bomo izognili glasbenemu gledališču in se predali glasbi filmske različice zgodbe o Deloris Van Cartier, jezikavi, drugorazredni pevki, ki nastopa v nekem baru vegaške igralnice. Po naključju je Deloris priča surovemu umoru, ki ga zagreši njen gangsterski fant Vince. Pod varstvom detektiva pri programu za zaščito prič, ki skuša ustaviti Vinceove kriminalne posle, jo oblasti skrijejo v nek samostan v San Franciscu.

Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Alex Paxton je britanski pozavnist in skladatelj, pa tudi zafrkant in provokator. Poslušali bomo izbor Paxtonovih široko opevanih del za širše sestave, ki prepričajo z maksimalističnim pristopom, slojenjem raznorodnega, hitrim tempom skladateljskih odločitev in hiperestetizirano zvočnostjo, ujeto med jazz, popularno avanturistiko ter različne miljeje sodobne komponirane glasbe.

Kajetan Kovič s pesniško besedo, ki jo tudi sam interpretira, nas, poslušalce, skuša za trenutek ustaviti, nam dati priložnost, da se vsaj za trenutek zamislimo, kaj je pomembnejše od sprotnosti in hitenja: naš notranji svet, misel, da je advent, čas pričakovanja, "ko čutimo nad nami nevidne peruti angelov", kot pravi pesnik, hkrati pa lahko vsakdanje ali celo banalne pojave gledamo z drugačnimi očmi, pa naj bo to mačka, čaj, vrtičkar, cerkev, zdravilo, voznik kamiona. V svetu poezije dobi vse drobec presežnosti.Interpretira Kajetan Kovič,glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,režiser Igor Likar,urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Posneto v studiu Radia Slovenija leta 2001.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.