Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kutina sodi med sadno drevje, ki zacveti najpozneje v letu. Njene velike cvetove je občudoval tudi starogrški pesnik Ibikos. Njegovo pesem Samo pomladi kutine cveto v prevodu Antona Sovreta interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pasijon po Luku Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.
Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je 21. aprila v 89. letu starosti umrl papež Frančišek. Jorge Bergoglio je bil prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu Katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Frančišek si je nato popolnil svojo agendo zlasti s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki naj bi sprejela vse, ki so se doslej počutili odrinjene.
Tam v meglicah nad mursko vodo je bil projekt. ki sta ga pred nekaj leti pripravila Tjaša Šimonka in Miha Kavaš. Za mladinski pevski zbor in različne inštrumente sta priredila 14 pesmi priljubljenega prekmurskega glasbenika Vlada Kreslina. Na povabilo programa ARS je Mladinski pevski zbor Osnovne šole III Murska Sobota osem pesmi, ki so bile del projekta, tudi posnel. Danes jih bomo slišali ob klavirski spremljavi Reneja Zormana in violinista Mihe Kavaša. Pod vodstvom zborovodkinje Tjaše Šimonka bodo pevci zapeli Kreslinove pesmi V parku za gradom, Kakor zvezdi na nebu, Daleč je moj rojstni kraj, Preko Mure, preko Drave, Tam v meglicah nad mursko vodo, Z Goričkega v Piran, Nekega jutra, ko se zdani in Cesta.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V opusu Stanka Premrla prevladujejo zborovska dela in orgelske skladbe, nekaj je velikih vokalno-instrumentalnih del in samospevov, redkejše pa so samostojne instrumentalne skladbe. Znamenit je njegov Scherzo, ki so ga na Radiu Slovenija posneli in velikokrat predvajali. Slogovno Premrl ostaja v okviru poznoromantičnega glasbenega izraza, z delnimi vplivi glasbenega impresionizna. Tokrat bomo predvajali dela iz Premrlovega orkestralnega opusa.
Kdo so nominiranci za nagrado lux in kakšna sta filma Požgana Zemlja in Z ljubeznijo, Hilde? Govorili pa bomo tudi o letošnjem dobitniku nagrade iris za življenjsko delo na področju fotografije.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V okviru programa EPK bodo letos na treh razstavah predstavili tudi dela svetovno uveljavljenega slikarja in grafika Zorana Mušiča. Prva se odpira razstava v Štanjelu, v maju sledita še postavitvi na gradu Dobrovo v Goriških brdih in v Palači Attems v Gorici. V Drami SNG Maribor pa so ustvarili novo predstavo Fedra, ki se napaja pri Racineu, Seneki, Evripidovem Hipolitu in poetični prozi Ognji Marguerite Yourcenar. Predstava, ki jo zaznamujejo plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov, riše novo podobo arhetipske zgodbe o ljubezni, strasti, politiki in usodi.
»Nekatere oblike srčnega popuščanja so popolnoma ozdravljive,« pravi specialist kardiologije in vaskularne medicine prof. dr. Mitja Lainščak. Predavatelj in raziskovalec je eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov, ki preučujejo srčno popuščanje. V pogovoru za oddajo Podobe znanja je poudaril, da lahko Slovenijo na področju obvladovanja srčnega popuščanja uvrstimo ob bok najbolj razvitim in najbogatejšim državam. »Bolnicam in bolnikom so pri nas na voljo tako rekoč vsa razpoložljiva zdravila.« Dr. Mitja Lainščak svoje raziskovalne članke objavlja v najbolj uglednih strokovnih revijah, kjer deluje tudi kot član uredniških odborov in recenzent. Leta 2024 je za svoje znanstveno delo prejel Zoisovo priznanje. Ob tem so pri Odboru za podelitev nagrad in priznanj zapisali, da je: … njegovo znanstveno delo pomembno tako za klinično prakso kot za načrtovanje novih raziskav. Eno od bolj aktualnih področij njegovega raziskovalnega dela so med drugim tudi posledice covida in cepljenja proti covidu na srce. Več v oddaji Podobe znanja. Z dr. Lainščakom se je v raziskovalni ambulanti Splošne bolnišnice v Murski Soboti srečal Iztok Konc.
Trio Sitkovetsky je zasedba, ki se ji bomo tokrat posvetili oziroma bomo predvajali koncert, kjer so člani: violinist Alexander Sitkovetsky, violončelist Isang Enders in pianistka Wu Qian, nastopili v Fundaciji Juana Marcha v Madridu 9. oktobra lani. Trio Sitkovetsky je klavirski trio, ki so ga učenci šole Yehudi Menuhin ustanovili že leta 2007 in se je izkazal kot eden izmed izjemnih triev današnjega časa, saj je prejel številne nagrade in kritike. V letu 2019 se je sicer spremenila zasedba – pridružil se ji je nov violončelist nemško-korejskih korenin: Isang Enders, ki ga bomo slišali tudi danes, zasedba pa še vedno deluje z velikim občudovanjem kritikov.
Direktorica Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbara Jaki zapiše, da so botanični vrtovi pravzaprav sorodniki muzejev in galerij. V njih so zbrane različne rastlinske vrste, ki na enem kraju omogočajo spoznavanje bogastva flore in ohranjajo izginjajoče rastline. Povezava med vrtovi, parki, pa tudi cvetjem, sadjem in slikarstvom je zato toliko bolj na mestu. O tem pričajo knjige Cvetje in ženske, Vrtovi in parki, Sporočilnost cvetlic in zdaj še nova Sadje na slikah Narodne galerije, ki so nastale v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok. V zadnji recimo izvemo marsikaj o simboliki sadja, od kod izvira, kako so ga pri nas gojili, pa seveda kako se likovno izkazuje, torej kako je upodobljeno na slikah, ki jih najdemo v naši Narodni galeriji. Vsem štirim knjigam je skupno, da od bralca oziroma gledalca ne zahtevajo posebnega predznanja, saj ne gre za znanstvene monografije; umetnostno zgodovino in botaniko povezujejo poljudno. Avtorja besedil v omenjenih publikacijah sta direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak in Jassmina Marijan, kustosinja in vodja Fototeke v Narodni galeriji.
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado kritiško sito.
Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev.
Režiserka: Špela Kravogel
Interpretinja: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Na osrednjem koncertu abonmaja Tutti Akademije za glasbo, ki vsako leto aprila poteka v Cankarjevem domu, Simfonični orkester Akademije za glasbo letos nastopa pod taktirko Felixa Mildenbergerja. Predstavil bo zanimiv spored, ki se bo začel slavnostno z novim delom študenta kompozicije, sledi uveljavljeno koncertno delo za violino, sklep večera pa bo ponudil zadnje večje delo Sergeja Rahmaninova, in sicer orkestralno suito v treh stavkih Simfonični plesi, op. 45.
M. Nahtigal: Uvertura 9119 (krstna izvedba)
J. Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 77
Rok Černoš Zaletel, violina
S. Rahmaninov: Simfonični plesi, op. 45
Nemški vokalni kvintet Amarcord, ansambel nekdanjih članov znamenitega leipziškega Tomaževega zbora, je za koncert v cerkvi sv. Panteleona v Kölnu nanizal dela francoskih ustvarjalcev z eno izjemo – Gioachinom Rossinijem. Ta je vrsto let žível, komponiral in – kuhal v Parizu. Seveda le za povabljene v svojem salonu. In tudi komponiral je vse drugo, le oper nič več. Tako se je namreč odločil, ko je bil star 37 let.
Janez Ramoveš, ki bo letos septembra dopolnil šestdeset let, že več kot trideset let ustvarja edinstveno in prepoznavno pesniško poetiko, zaznamovano s poljanskim narečjem. Ramoveš je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V njej pa avtor že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006), Čreda (2010) in Skuz okn streljam kurente (2012). Tudi v tej Ramoveš uporabi poljansko narečje, da na humoren, ponekod pa tudi temačen način upesni lokalne teme. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj pesmi iz te zbirke v avtorjevi interpretaciji iz leta 2014. V njih še posebej izstopa tematika poljanske doline in njenih zgodb, ki jih piše življenje.
Interpret Janez Ramoveš,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Gašper Loborec,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.
V oddaji se bomo spomnili saksofonista Davea Pella, ki se je rodil pred sto leti. Praktično celotno njegovo glasbeno kariero je zaznamovala zasedba osmih instrumentalistov.
