Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Katja Gornik je magistrica filozofije, francistka in komparativistka. Vsebino svojih pesmi, kot pravi sama, poveže s pripetljaji in spomini, ki so jo zaznamovali. Pogosto pa pesmi zavije v predpisane oblike. Pravi da ji prav te omogočajo, da z njimi preprosto, prek pogovornih, nadvse vsakdanjih in na videz nepomembnih besed izrazi pomembna vprašanja, negodovanje, stiske, pa tudi občasne prebliske veselja.
Poslušamo anekdote o skladateljih, ki jih je že pred leti zbral Slavko Krušnik v knjigi Smeh stoletij,.
FRANZ SCHUBERT: SONATINA ZA VIOLINO IN KLAVIR V D-DURU, D. 384
Violina: TOMAŽ LORENZ, Klavir: ANDREJ JARC
LEONARD BERNSTEIN: ELEGIJA ZA MIPPYJA II., ZA POZAVNO SOLO
Pozavna: KIRIL RIBARSKI
FRANCO ALFANO: SIMFONIJA ŠT. 2
SIMFONIČNI ORKESTER ITALIJANSKE RTV IZ MILANA, Dirigent: FULVIO VERNIZZI
FRÉDÉRIC CHOPIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 2 V B-MOLU, OP. 35
Klavir: JAN SEVER
WOLFGANG AMADEUS MOZART: KVINTET ZA KLAVIR, KLARINET, OBOO, ROG IN FAGOT V ES-DURU, K. 452
Oboa: BOŽO ROGELJA, Klarinet: ALOJZ ZUPAN, Fagot: JOŽE BANIČ, Rog: JOŽE FALOUT, Klavir: ACI BERTONCELJ
THÉODORE DUBOIS: ODLOMEK IZ TOCCATE V G-DURU
Orgle: ANGELA TOMANIČ
JEAN SIBELIUS: KARELIA SUITA, OP. 11
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO MUNIH
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.
Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. V Ženevi so nedavno prvič po osmih letih skupaj sedli vodilni predstavniki ciprskih Grkov in Turkov ter skušali zbližati stališča. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga dosegli sprti strani. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? V Nikozijo smo se odpravili po odgovore.
Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oziramo se v Bruselj, kjer je pred nekaj dnevi potekala podelitev filmske nagrade občinstva lux. Z ukrajinsko režiserko Oksano Karpovič, ki se je pri nas mudila ob Festivalu dokumentarnega filma, se pogovarjamo o enem izmed filmov, nominiranih za nagrado lux, filmu Prestreženi, v oddaji pa tudi nekaj vtisov s festivala Crossing Europe v avstrijskem Linzu ter ocena filma Nebrušeni diamant Agathe Riedinger.
Glasbo za romantično dramo Out of Africa – Moja Afrika je napisal veliki angleški skladatelj John Barry. Na splošno ta glasba v filmskem svetu še danes velja za eno največjih partitur, kar jih je bilo kdaj napisanih. Barry, ki se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavil kot džezovski glasbenik, je v šestdesetih letih s svojimi skladbami, ki jih je prispeval k filmom o Jamesu Bondu, definiral zvok vohunskega žanra, vendar pa je v svoji karieri vedno našel način tudi za pisanje razkošnih romantičnih tem za številne partiture.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprenehoma dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.
Tokrat bomo predstavili dva pianista, in sicer Martho Argerich, priznano virtuozinjo z argentinskimi in švicarskimi koreninami, ki velja za eno največjih pianistk vseh časov, ter Dong Hyek Lima, severnokorejskega klasičnega pianista, prejemnika številnih uglednih nagrad po svetu. Na koncertu, ki je bil 9. aprila lani izveden v Koncertni dvorani Palače katalonske glasbe v Barceloni, sta se glasbenika poklonila izjemnemu italijanskemu pianistu in dirigentu Mauriziu Polliniju. (pon).
Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici.
Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike.
Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar.
Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
V vlogi glasbenega vodje in solista se je ta večer predstavil Gordan Nikolić, priznan srbski umetnik, ki smo ga v obeh glasbenih vlogah na naših odrih lahko doživeli že večkrat. Tokrat je nastopil s svojo življenjsko sopotnico – priznano francosko violončelistko Céline Flamen. Skupaj sta namreč v prvem delu koncerta izvedla Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, v drugem delu abonmajskega večera pa je pod Nikolićevim vodstvom zazvenela Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, »Italijanska«, Felixa Mendelssohna Bartholdyja.
Ponavljamo posnetek koncerta Švedskega radijskega zbora pod vodstvom mladega dirigenta Harryja Bradforda iz leta 2023.
Nastal je v Muzeju švedske zgodovine v Stockholmu, nanj pa so se ujela sama marijanska dela.
Francoski pisatelj Édouard Louis (1992) je leta 2014 izdal romaneskni prvenec Opraviti z Eddyjem, ki je dosegel velik mednarodni uspeh, od takrat pa je objavil še štiri knjige. V svojih večinoma avtobiografskih delih opisuje odraščanje v delavskem okolju, ki so ga zaznamovali nasilje, brezposelnost, alkoholizem in homofobija. Knjiga Kdo mi je ubil očeta je pismo avtorjevemu očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih povsem uničeno zdravje. Louis prek intimnih spominov naslavlja očeta, o katerem pravi, da pripada tisti kategoriji ljudi, ki jim politika namenja prezgodnjo smrt.
Prevajalec Iztok Ilc,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Primož Pirnat,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija 2025.
V oddaji se bomo spomnili saksofonista Jamesa Moodyja, ki se je rodil pred stotimi leti. James Moody je posnel petdeset samostojnih plošč, zaigral je še na več ploščah glasbenikov, kot so Dizzy Gillespie, Quincy Jones, Lionel Hampton, Oscar Peterson, Manhattan Transfer in drugi. Njegova zadnja plošča 4B je izšla leta 2010.
