Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na sporedu so Skladbe za trio v B-duru Marina Maraisa, Koncert v D-duru, Seibel 226 Johanna Davida Heinichena, Sonata št. 6 v B-duru Lodovica Giustinija in Concerto grosso v D-duru, Ryom 562a Antonia Vivaldija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Predstavljamo Ljubkovanje, valček za veliki orkester, op. 37 Rista Savina in Godalni kvartet št. 2 v A-duru vsestranskega slovenskega umetniškega ustvarjalca Saše Šantla.
Sloviti poljski pesnik Czesław Miłosz velja za osrednji glas poljske poezije 20. stoletja. V pesmi Pesniško stanje se ozira nase in na svoje ustvarjanje ali bolje, ustvarjalno držo.
Interpret je Timotej Novaković,
prevajalka Jana Unuk.
Produkcija leta 2025.
Na sporedu so: Romanca za oboo in klavir, op. 94/1 Roberta Schumanna, Ciprese – ljubezenske pesmi, izbor petih priredb za godalni kvartet Antonína Dvořáka, uvertura k operi Fidelio, op. 72 Ludwiga van Beethovna, Klavirski trio v H-duru, op. 8 Johannesa Brahmsa, Serenada za violino in orkester v D-duru, op. 69/1 Jeana Sibeliusa, Tri mladostne skladbe za klavir Manuela de Falle in Taras Bulba – simfonična rapsodija za orkester Leoša Janáčka.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko in se tam spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta, Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespijev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.
Oddajo bomo namenili Tonču Feinigu, slovenskemu džezovskemu pianistu iz avstrijske Koroške. Feinig je ob džezovskem ustvarjanju zelo dejaven tudi na širšem koroškem kulturnem prizorišču – piše glasbo za lokalne gledališke skupine, sodeluje z zbori in je pomemben za ohranjanje slovenske kulturne identitete manjšinskih Slovencev na avstrijskem Koroškem. Vodi tudi svojo založbo Tončtone Records, pri njej je izdal večino svojih samostojnih albumov.
Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako raziskovalne kot industrijske opreme mag. Janko Kolbas, dipl. inž. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Ob primeru graditve pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali postaviti in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri graditvi zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožefa Stefana, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje graditve zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa si je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V osemdesetih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT in mu bil zvest do razpada sredi devetdesetih let, ko je ustanovil svoje podjetje.
Fotografija: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO.
VIR: program Ars, Goran Tenze.
Nada Vidmar je bila od leta 1945 do leta 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo tej slovenski sopranistki, eni najopaznejših opernih in koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Leta 1939 je postala študentka Julija Betetta na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, leta 1942 pa je začela študirati na akademiji za glasbo. Med prvimi solističnimi nastopi Nade Vidmar je bilo sodelovanje na koncertu, ki ga je Akademski pevski zbor ljubljanske univerze priredil na pobudo Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani decembra 1941. Istega leta ja začela peti v zboru ljubljanske Opere, v sezoni 1941/42 pa je kot študentka prvič nastopila v solistični vlogi Amorja v Gluckovi operi Orfej in Evridika. Njen prvi uradni operni nastop je bil leta 1943 v vlogi Konstance v operi – spevoigri – Beg iz Seraja Wolfganga Amadeusa Mozarta, takoj potem pa je odšla v partizane in sodelovala v partizanskem gledališču, pozneje pa v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. V obsežnem repertoarju vlog v približno 40 operah je dosegla največja uspeha z vlogama Lucije v operi Lucija Lamermoorska Gaetana Donizettija in Violette v Traviati Giuseppeja Verdija, za katero je leta 1953 prejela Prešernovo nagrado. Predstavili bomo njene izvedbe opernih arij Konstance iz 2. dejanja Mozartove opere Beg iz Seraja, Violette iz 3. dejanja opere Traviata Giuseppa Verdija, Micaële iz opere Carmen Georgesa Bizeta in Manon iz istoimenske opere Julesa Masseneta.
Franc Jožef I. (1830–1916) je vladal oseminšestdeset let, več kot kateri koli evropski vladar v novejši zgodovini. Njegove politične odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično, kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Z dr. Andrejem Rahtenom in dr. Petrom Vodopivcem osvetljujemo cesarjevo osebnost in njegove politične odločitve.
Novi sklop so prejšnji ponedeljek uvedli Vogrini, štafeta pa je bila zdaj izročena Pihalnemu orkestru Vrhpolje, enemu najmlajših pri nas in še enemu zrelemu plodu prave setve novih godb, ki jo je pri koncu svojega življenja, že v tem tisočletju, na Krasu in v Vipavski dolini izvedel legendarni kapelnik Leander Pegan mlajši ter obudil nekdaj tako živahno ljubiteljsko godbeništvo v manjših krajih. Vrhpoljce so do zdaj vodili trije kapelniki – že omenjeni Pegan, Janez Žnidaršič, ki je ob kapelništvu v kraju zapustil tudi neizbrisljiv pedagoški pečat, in zdajšnji Matjaž Meden, ki to delo samo nadaljuje in nadgrajuje. Na sporedu bo skladba Jericho Berta Appermonta, potem prvi stavek (Kraška vas) Kraške simfonije Tomaža Habeta, za konec pa še skladba The Hounds of Spring Alfreda Reeda.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Pri založbi Beletrina je izšlo novo delo Kaje Teržan Obračun. Večkrat nominirana in nagrajena avtorica, ki je doslej izdala tri pesniške zbirke, se je tokrat lotila proze, v kateri kot kolaž sestavlja dele notranjih in zunanjih prostorov, preplete spominov in sanj z realnimi prizori. V Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled razstava Nagrajenke DLUM 2024. Predstavljajo se grafičarka Natalija Juhart Brglez, ilustratorka Alenka Spacal in slikarka Lucija Stramec.
Festival Ljubljana je februarja svoje mednarodno tekmovanje prvič izvedel za trobilne zasedbe: kvartete in kvintete.
Sestavi so se na tekmovanje prijavljali do prvega novembra lani, sledil je predizbor, nato polfinale, najboljših šest pa je zaigralo še na dveh finalnih koncertih, 28. februarja in 1. marca v Slovenski filharmoniji.
Posnetke finala predvajamo v treh oddajah Nove glasbene generacije, in sicer:
21. aprila 2025: Kaiser Ensemble, Kvartet Iberica
28. aprila 2025: Quatuor Ellius, Kolumbijski trobilni kvintet
5. maja 2025: Trobilni kvintet Les Brasseurs, Kvintet KamBrass
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado kritiško sito.
Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgani slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z odtenki pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednji lik, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje pa razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev.
Režiserka: Špela Kravogel
Interpretinja: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Poslušamo pevke in pevce ter nekaj godčevskih viž iz Dolenjske, posnetih leta 1976 v Malem Gabru nedaleč od Šentvida pri Stični in Zburah v šmarješki fari. Vsebina pesmi izraža tradicionalne vrednote in način življenja, izvedbe so spontane in neposreden izraz takrat še popolnoma živega izročila, pa tudi zapisi viž, ki pesmi dopolnjujejo, so nastali v istem obdobju in bližnjih krajih.
Tokrat smo izbrali posnetek Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki ga je 28. marca na koncertu v Münchnu vodil Manfred Honeck. Na programu so bili: Pet skladb za godalni kvartet Erwina Schulhoffa v priredbi za orkester, 4. Klavirski koncert in 3. Simfonija, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je gostoval britanski pianist Paul Lewis.
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti, pa tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vedno odločneje vpliva na njun intimni odnos, tako da se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenja po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanjiku.
Živo izvedbo radijske igre smo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj pripravili v sklopu dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame.
Režiserka: Saška Rakef
Dramaturginja: Kaja Novosel
Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Izvajalka glasbe v živo – DJ: Teja Gorenc
Fonetičarka: Mateja Juričan
Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj
Neža – Mina Švajger
Dimitar – Matevž Sluga
Uredništvo igranega programa in Prešernovo gledališče Kranj.
Posneto v stolpu Škrlovec v Kranju marca 2025.
Mladi slovenski pesnik in igralec Timotej Novaković je študij igre končal leta 2019 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S pisanjem poezije se je začel ukvarjati v zgodnjem srednješolskem obdobju in jo že kmalu objavljal v literarnih revijah, med drugim v Poetikonu, Novem zvonu in na portalu LUD Literatura.
Ob njegovem prvencu Inokulum, iz katerega so izbrane pesmi, je Miklavž Komelj zapisal, da je vesel, "ko nekdo dojema poezijo kot delovanje - in to kot delovanje z dvoumnostjo, povzročanjem učinkov z nasprotji, dekonstruukcijo mehanizmov smisla /.../ Vidi mozaik, ki razpada, on pa vzame kamenčke v pest in jih meče naokoli, da nastane nova podoba." Zbirka Inokulum je izšla lani jeseni pri Ljudskem muzeju Rogaška Slatina, zbirka KunstHaus.
Interpret je Timotej Novaković,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.
Barry Altschul je že od vsega začetka poleg bobnov uporabljal tudi širok razpon najrazličnejših tolkal in tako ustvarjal pravi zvočni vrtinec. Altschul se v vlogi skladatelja izkaže v kompleksni zasnovi ritma v skladbah. Sam je poudaril, da piše glasbo, ki jo bo lahko z užitkom igral.
