Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kakšne so razlike in podobnosti francoske in angleške glasbe. Oba naroda družijo pestra zgodovina in razburkana meddržavna razmerja. Če je bila Francija stoletja tesno vpeta v tokove glasbenega razvoja in pogosto tudi pobudnica kompozicijskih sprememb, pa je njena otoška soseda bolj sledila glasbenim spremembam. Vseeno sta obe prispevali številne glasbene bisere, nekaterim pa bomo prisluhnili v današnji Glasbeni jutranjici.
Predvajamo:
Daniel Auber: Rondo za violončelo in orkester
Georg Friedrich Händel: Koncert za harfo in orkester v B-duru, op. 4, št. 6
César Franck: Simfonična pesnitev Zakleti lovec
Benjamin Britten: Simfonietta za komorni orkester op. 1
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Kakšne so razlike in podobnosti francoske in angleške glasbe. Oba naroda družijo pestra zgodovina in razburkana meddržavna razmerja. Če je bila Francija stoletja tesno vpeta v tokove glasbenega razvoja in pogosto tudi pobudnica kompozicijskih sprememb, pa je njena otoška soseda bolj sledila glasbenim spremembam. Vseeno sta obe prispevali številne glasbene bisere, nekaterim pa bomo prisluhnili v današnji Glasbeni jutranjici.
Predvajamo:
Camille Saint-Saëns: Fantazija za violino in harfo, op. 124
Frederick Delius: Plesna rapsodijo za orkester št. 1
Kakšne so razlike in podobnosti francoske in angleške glasbe. Oba naroda družijo pestra zgodovina in razburkana meddržavna razmerja. Če je bila Francija stoletja tesno vpeta v tokove glasbenega razvoja in pogosto tudi pobudnica kompozicijskih sprememb, pa je njena otoška soseda bolj sledila glasbenim spremembam. Vseeno sta obe prispevali številne glasbene bisere, nekaterim pa bomo prisluhnili v današnji Glasbeni jutranjici.
Predvajamo:
Gabriel Fauré: Suita Peleas in Melisanda, op. 80
Ralph Vaughan Williams: Romanca za violino in orkester Škrjanček vzleta
Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu
Max Richer: Prekomponirani Vivaldi
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so njeni člani postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so bili zelo uspešni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
Andreï Makine je slovenskim bralcem vse prej kot neznan avtor. V slovenščini lahko beremo kar devet njegovih knjig – osem romanov in dramo, pri prevodu vseh pa je kot prevajalka ali soprevajalka oz. mentorica sodelovala dr. Nadja Dobnik. Leta 2010 in 2019 je bil Makinov roman Francoski testament tudi eden od dveh izbranih za šolski esej pri pisnem delu izpita splošne mature iz slovenščine. Ob izidu ponatisa slovenskega prevoda avtorjevega dela Glasba njegovega življenja bomo zato z dr. Nadjo Dobnik razmišljali o Makinovi poetiki, o delu Glasba njegovega življenja ter o nekaterih ključnih vprašanjih, ki jih pred bralca postavljajo pisateljeva dela.
Poslušajte pianista Acija Bertonclja v izvajanju komornih skladb in kot solista z orkestrom v skladbah Beethovna, Schuberta, Schumanna, Ravela in Bartoka.
V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladbe s pianistom Acijem Bertoncljem, ki je bil redni član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1968/1969 do sezone 1978/1979, ko ga je vodil dirigent Samo Hubad. Kot solist je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sodeloval tudi pozneje, do leta 1982 je igral z Ansamblom Slavka Osterca, bil je član Tria Tartini, solistično je nastopil tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Pianista Acija Bertonclja bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Klavirskega tria št. 3 v c-molu, op. 1, Ludwiga van Beethovna, 1. stavka Sonate za violino in klavir v A-duru, D574, Franza Schuberta, Fantazijskih skladb op. 73 v različici za violončelo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavka Koncerta za klavir in orkester v G-duru, Mauricea Ravela ter 2. in 3. stavka Koncerta za klavir in orkester št. 3 v E-duru, BB 127, Béle Bartóka. Ponovitev bo v četrtek, 1. maja, ob 5.05.
Svetopisemska družba Slovenije pomaga organizirati dve vrsti malih občestev z božjo besedo, programa Zdravilna beseda in Ecclesia. Po čem se malo občestvo razlikuje od drugih skupin, v katerih prebirajo Sveto pismo? Jasmina Bauman se je odpravila k skupini v Ljubljani, kjer srečanja redno potekajo.
V tem mesecu je v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo potekal simpozij z naslovom Moj Ciciban je lahko … ob 80. rojstnem dnevu Cicibana. Od prve številke leta 1945 jih je doslej izšlo že več kot 900 v skupni nakladi več kot 35 milijonov. Pri Cicibanu gre torej za izjemno duhovno in ustvarjalno dediščino urednikov, avtorjev, ilustratorjev in drugih strokovnih sodelavcev, predvsem pa veliko skrb za otrokov celostni razvoj.
Reviji, ob kateri so odraščale generacije otrok in je z leti postala del kolektivnega spomina na otroštvo, pa se je v 90. letih prejšnjega stoletja pridružil še Cicido za predšolske otroke. Vse odtlej je Ciciban namenjen osnovnošolcem prve triade. V svojem jedru odslikava leposlovno, likovno in glasbeno umetnost, širi pa ga tudi s poljudnoznanstvenimi in socialnimi vsebinami. Tako je izjemen sopotnik malim zvedavostim in zdi se, da ima v svetu, ki vse bolj polzi iz fizične prisotnosti, njegova tiskana izdaja še posebno težo.
Uvod v celoletno praznovanje tega pomembnega jubileja je vpeljala izdaja posebne antologije Štiri tačke, psi in mačke z izborom pravljic, stripov in ugank več kot sto slovenskih avtorjev in ilustratorjev, objavljenih v različnih številkah. Nadaljeval pa izjemno bogat in skrbno pripravljen simpozij, ki je z različnih zornih kotov od zgodovinskega konteksta prek uredniških in likovnih zasnov do pedagoške kontekstualizacije revije podčrtal njeno izjemno dediščino in skrb, da v takšni obliki nadaljuje svojo pot. Kot svetel primer izjemno dobre prakse, tudi ali še zlasti v mednarodnem prostoru.
Naslov simpozija Moj Ciciban je lahko … je domiselna premena naslova antologijske pravljice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon in nakazuje, da je Ciciban zares lahko vse. Če si to le dovolimo ob njegovem prebiranju.
Za tokratni Grafoskop smo iz osrednjih prispevkov simpozija izbrali razmisleke mag. Barbare Hanuš z naslovom Vloga Cicibana in Cicidoja v pedagoškem procesu, ki razpirajo in poglabljajo pogled na obe reviji z izjemnim vzgojnim in didaktičnim potencialom. Še posebej v današnjem času in šolskem kurikulu.
Zagotovo pa je osem desetletij Cicibana tako velikih, da jim bomo namenili še kakšno oddajo, morda jeseni, ko bo prvega septembra za spodbudo k branju vsak prvošolec v dar prejel tematsko številko Ciciban gre v šolo.
Panelistka – mag. Barbara Hanuš, prof.
Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Življenjski prostor mladih je razdeljen na fizični in digitalni prostor, ki pa se stapljata in prepletata. Sodobne tehnologije so za mlade nekaj samoumevnega, uporabljajo jih na zelo različne načine, medijske izbire so zelo heterogene. Medijska panika ne temelji na podatkih in sliko kaže preveč črno-belo, svoje k zaskrbljenosti dodaja tudi angleška miniserija Adolescenca, ki se loteva problematičnih spletnih prostorov – moškosfere in družbenih medijev. Kaj se dejansko dogaja z mladimi, kje so težave in kako jih reševati? O tem s profesorico doktorico Tanjo Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V dvorcu Vogrsko je na ogled razstava Skrivna modrost, ki prikazuje dediščino naših prednikov starovercev. Nagrado občinstva lux za leto 2025 je prejel animirani film Valovanje režiserja Gintsa Zibalodisa. Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan jazza, v Kinodvoru pa se pripravlja festivalski dogodek z naslovom Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo, ki ga je kuriral Marcel Štefančič. Vabljeni k poslušanju!
Letos mineva 130 let od skladateljevega rojstva. Samospeve je začel pisati že zgodaj, še preden je odšel na študij v Prago. Najstarejši ohranjeni so trije samospevi na verze Otona Župančiča in pomenijo njegove prve objavljene skladbe. To so bila med drugim dela, izvedena na koncertu, ki ga je leta 1925 organizirala Glasbena matica v Celju. Dogodek je imel velik odmev v javnosti in Ostercu je bil s tem končno omogočen študij v Pragi.
V oddaji »Čas, prostor in glasba« smo se spomnili na prvega dirigenta simfoničnega orkestra Radia Ljubljana. V oddaji smo objavili del pogovora, ki je potekal 26. maja leta 1996 - tri mesece pred umetnikovo smrtjo - na vrtu počitniške hiše v Portorožu.
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado kritiško sito.
Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica, prevajalka in časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev.
Režiserka: Špela Kravogel
Interpretka: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Francoski šansonjerji so se z religijo spopadali tako ali drugače. Včasih so jo napadali, včasih so bili napadeni. Pogosteje kot pobožni so bili brezbožni, nikoli pa niso bili do vere ravnodušni. V tokratni oddaji bomo prisluhnili religiozno obarvanim šansonom Édith Piaf, Jacquesa Brela in Georgesa Brassensa.
V Arsovem art ateljeju se tokrat posvečamo monografiji Postmodernizem in semantika glasbe, ki jo je leta 2011 v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani izdal muzikolog dr. Gregor Pompe.
Dr. Gregor Pompe je redni profesor na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dejaven pa je tudi kot publicist, glasbeni kritik, skladatelj in dirigent. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi študentsko Prešernovo nagrado in Mantuanijevo priznanje Slovenskega muzikološkega društva. V svojem znanstvenem opusu z veliko vnemo raziskuje vprašanja sodobne glasbe ter semantike glasbe in opere. V vrsti monografij je zato monografija Postmodernizem in semantika glasbe, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, še posebej drzen in zanimiv projekt.
Ob izidu se je z dr. Gregorjem Pompetom pogovarjal Gregor Pirš.
Oddaja je bila prvič na sporedu decembra 2011, danes je pred nami drugi del.
Prisluhnili bomo novim stvaritvam nam že dobro znanih ustvarjalk. Prisluhnili bomo solistični plošči britanske violončelistke in skladateljice Lucy Railton, prvi skupni plošči elektroakustične glasbe ameriških skladateljic in glasbenic Lee Bertucci in Olivie Block ter novi plošči tokrat akuzmatične glasbe kanadske skladateljice Sarah Davachi.
Tridesetega aprila 1945, torej pred natanko 80 leti, se je v Pittsburghu rodila Annie Dillard, ki je kmalu po vstopu v svet literature s pesniško zbirko Vozovnice za molilno kolo sredi sedemdesetih prejela Pulitzerjevo nagrado za stvarno literaturo. Dobila jo je za delo Romarka pri Tinker Creeku, v katerem gre za kontemplacijo narave in življenja blizu njenega domovanja v Apalačih, za razmislek o samoti, veri, pisanju, stvarjenju, favni, flori ... Izvor tudi preostalega njenega pisanja je pogosto stik z naravo, v kateri prepoznava krutost in ostre robove, po drugi strani pa neizmerno lepoto. Nokturno prinaša dve pesmi Annie Dillard z naslovom Bivak in Farmarjeva hči.
Prevajalka: Miriam Drev,
igralka: Asja Kahrimanović,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar.
Leto nastanka: 2019.
Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj.
30.april je Unesco leta 2011 razglasil za Mednarodni dan jazza. S tem je želel promovirati glasbeni žanr, ki krepi sodelovanje med ljudmi in vzbuja pozitivna čustva. Ob tej priložnosti ponujamo v poslušanje koncert, ki smo ga skozi mrežo EBU dobili od naših čeških kolegov. Posnet je bil lansko leto, v okviru praznovanja Mednarodnega dneva jazza.
