Poslušamo Sonato da camera za violino in klavir Franca Šturma, Simfonijo med klavirjem in orkestrom Primoža Ramovša, Improstrastro za klavir in jazzovski orkester Alda Kumarja ter skladbo Krik smrti za rog in orkester Vita Žuraja.
Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na sporedu pavana Semper Dowland semper dolens Johna Dowlanda, Concerto grosso v G-duru, op. 3/3 Georga Friedricha Händla, Pastorala v štirih delih, BWV 590 Johanna Sebastiana Bacha, Sonata v F-duru Antonia Lottija in Capriccio v A-duru za dva lovska rogova, dve oboi, godala, fagot in basso continuo, ZWV 185 Jana Dismasa Zelenke.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na sporedu Kanon, št. 8 iz drugega zvezka Liričnih skladb za klavir, op. 38 Edvarda Griega, Klavirski kvintet v g-molu, op. 30 Aleksandra Tanejeva, Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega, Fantazija za violino in harfo, op. 124 Camilla Saint-Saënsa, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Feruccia Busonija, Simfonija št. 1 v D-duru Charlesa Gounoda in Capriccio za es klarinet in harfo Igorja Krivokapića.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".
Prestavljamo priznane slovenske in tuje glasbenice - skladateljice, operne in koncertne pevke, instrumentalne solistke, muzikologinje, dirigentke in druge glasbene osebnosti, ki pomembno prispevajo h glasbenem razvoju.
V maju bosta v Ljubljani dva velika mednarodna glasbena dogodka. Program Ars bo prvič gostil Mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, najprestižnejši forum za sodobno glasbo, najboljši mladi jazzovski glasbeniki pa bodo s koncertoma obeležili 60 letnico Evroradijskega jazzovskega orkestra. V tokrat bolj glasbeno obarvani oddaji z našimi uredniki predstavljamo dogajanje, povezano s tema dogodkoma.
Izbor posnetkov z zgoščenke Izvirna glasba za trobila 19. stoletja, ki jo je leta 1990 posnel sestav The London Gabrieli Brass ensemble pod vodstvom Christopherja Larkina. V 19. stoletju je nastalo relativno malo izvirnih skladb za takšne ali drugačne trobilne zasedbe. Tovrstna dela so povečini nastala za posebne priložnosti ali sestave, največkrat pa so jih izvajali kar na prostem. Tak primer predstavlja tudi osem koračnic za trobento, tri rogove in pozavno Luigija Cherubinija, ki jih je leta 1814 v Parizu zložil za lovski regiment Pruske kraljeve garde. Koračnice je pri Cherubiniju naročil polkovnik Von Witzleben, vodja združene garnizije avstrijske in pruske vojske, ki je spomladi tega leta zasedla Pariz in tako Napoleonu zadala še zadnji udarec pred izgnanstvom. Predvajamo še tri krajša trobilna dela Jeana Sibeliusa in Nokturno za štiri rogove Nikolaja Rimskega Korsakova.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici.
Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike.
Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar.
Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.
4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita dva pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najbolj usodni postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla.
Maks – Aleš Valič
Franjo – Brane Grubar
Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik
Režiser: Igor Likar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985
Nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo je na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela Neli Filipić za zbirko kratkih zgodb Srečni konci. V zbirki najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Za Literarni nokturno smo izbrali zgodbo Za vedno – minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para.
Zakir Hussain se je za vedno poslovil 15. decembra lani, star 73 let. oddajo Jazz avenija namenjamo njegovi glasbi. Indijski predsednik vlade Narendra Modi je zapisal, da je bil Hussain resnični genij, ki je odločilno spremenil svet indijske klasične glasbe, John McLaughlin pa je zapisal, da v njegovih rokah ritem postane čaroben.
