Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Heinrich Heine je bil zadnji veliki pesnik nemške romantike. V njegovi pozni poeziji je mogoče zaznati izrazite realistične poteze, okrepljene s kritiko družbenih razmer. Taka je tudi satirična pesem Že ugaša. Prevedel jo je Mile Klopčič, interpretiral jo bo dramski igralec Zvone Hribar.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V tokratni oddaji se spominjamo koncerta treh akademskih pevskih zborov, ki je bil v Unionski dvorani v Mariboru 14. marca 2025. Na odru so se z raznovrstnimi programi predstavili Akademski pevski zbor Maribor pod vodstvom Uroša Jurgeca in Tadeje Vulc, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z novim dirigentom Janom Gorjancem Danisom ter Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič. Izbor skladb s koncerta smo prepletli s komentarji vseh treh dirigentov, ki so osvetlili ozadje nastopov in delo z omenjenimi sestavi.
Umrla je pesnica Neža Maurer.
Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli, po vojni se je šolala v Žalcu in Celju in potem na učiteljišču v Ljubljani. Pozneje je diplomirala na pedagoški akademiji in filozofski fakulteti.
Najprej je delala kot učiteljica, po končanem študiju pa kot novinarka, bila je urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana in kulturna urednica pri več revijah. Po upokojitvi se je popolnoma posvetila pisanju.
Ustvarjalni opus Neže Maurer je velikanski; pisala je po večini poezijo za odrasle in otroke, pa tudi prozna, publicistična in dramska besedila. Znala se je približati velikemu krogu mladih in manj mladih bralcev. Za svoje ustvarjanje je leta 2010 prejela zlatnik poezije za življenjsko delo. Takrat je Vida Curk s pesnico posnela pogovor in ga začela z vprašanjem, kdaj je napisala prvo pesmico.
Še enkrat se posvetimo ljudstvu Kabije s severa Toga, ki naseljuje osrednje gorovje in severne planjave države. Njegovi ljudje so znani kot obdelovalci skope, nerodovitne zemlje, na kateri tradicionalno pridelujejo predvsem bombaž, proso in jam. Plesi in z njimi povezani ritmi so bistven sestavni del njihovega življenja in kulture, plesno glasbo izvajajo v skupinah, v katerih poleg tolkal igrajo še piščali in tradicionalna trobila ter njihova značilna kamnita tolkala.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med drugo svetovno vojno. V Gradu Štanjel so v okviru Evropske prestolnice kulture na ogled dela Zorana Mušiča. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova umetniki premišljujejo o pohlepnem izkoriščanju narave na razstavi Tkanje svetov: zbirke v dialogu. V tedenskem pregledu kulture tudi o simpoziju Družbene neenakosti in okoljske nepravičnosti ter o 30-letnici delovanja Kulturnega centra v Šentjanžu v Rožu.
Papež Frančišek je v Okrožnici za skupni dom Laudáto si – Hvaljen, moj Gospod zapisal: »V sodobnosti se je uveljavila človekova pretirana osredinjenost nase, antropocentrizem, ki danes – preoblečen – še naprej spodkopava vsakršno omembo skupnega in vsak poskus krepitve socialnih vezi. Zato je prišel čas, ko je treba vnovič opozoriti na resničnost in njene meje, ki po svoje omogočajo zdrav in rodoviten človeški in družbeni napredek. Neustrezna razlaga krščanske antropologije je imela za posledico napačno razumevanje človekovega razmerja do sveta. … Pravilna razlaga razumevanja človeka kot gospodarja stvarstva pa pravi, da ga moramo razumeti kot odgovornega upravljavca.« – Prodoren pogled na žgoče težave sodobnosti …
Prevod: Marija in Peter Pavel Bratina,
bereta Maja Moll in Igor Velše,
urednica oddaje: Tadeja Krečič.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Umetniško vodstvo na uvodnem koncertu letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 30. marca v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, je prevzel izjemni in vsestranski glasbenik Leonhard Paul, ki ga dobro poznamo kot pozavnista in basovskega trobentača v trobilski zasedbi Mnozil Brass. Paul kot član slovite zasedbe, katere člani v zadnjih letih pogosto navdušujejo tudi na slovenskih koncertnih odrih, svoje nastope vselej začini s performativnimi vložki, ki jih določata izrazit smisel za črni humor in pantomimo ter izjemen občutek za odrsko prezenco. Za to vizualno podobo pa je tudi zelo široka in neponovljiva glasbena osebnost, ki je s svojo kariero pustila neizbrisljiv pečat na pedagoškem in umetniškem področju. Sodeloval je s številnimi, še zlasti dunajskimi zasedbami, dirigenti, kot je bil Nicolaus Harnoncourt, že dlje časa je vodja oddelka za komorno in sodobno glasbo Inštituta Josepha Haydna Univerze za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, v svoji matični zasedbi Mnozil Brass pa se že od samih začetkov pred tridesetimi leti intenzivno angažira tudi kot skladatelj in aranžer. V večplastni vlogi – kot izvajalca, aranžerja, skladatelja in umetniškega vodjo – smo ga spoznali tudi na tokratnem koncertu v Ljubljani. Na sporedu se je Paulova avtorska glasba prepletala z njegovimi priredbami filmskih in klasičnih melodij.
Edvard Kocbek (1904–1981) je kot pričevalec verjetno najceloviteje ubesedil izkušnjo bivanja Slovencev v 20. stoletju. To na samosvoj, ponekod vizionarski način ponazarjata že njegova predvojna spisa Narod (1939) ter Slovenci in politika (1940), objavljena v reviji Dejanje. V njiju Kocbek razmišlja o narodu na splošno, Slovencih in njihovem razumevanju svojega položaja. Besedili sta bili ponatisnjeni v knjigi Pred viharjem (izšli l. 1980 pri Slovenski matici). V njej so objavljeni tudi njegovi dnevniki, nastali med letoma 1938 in 1941.
Interpret je Saša Tabaković,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2020.
Groteskna igra, ekspresivna radiofonska metafora, v kateri je človekova življenjska pot naslikana kot vožnja z vlakom skozi predor.
Prevajalec: Darko Dolinar
Režiserka in avtorica radijske priredbe: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Kritik se dogaja se na odru gledališča, na katerem vadijo novo delo – prvič na naših valovih.
Novo delo je igra v igri, opera Španska armada. Zato sta skladatelj, gospod Dangle (Jonathan White), ter libretist in impresarij, gospod Puff (Mark Lambert), na vaje povabila kritika, gospoda Sneerja (Arthur Riordan). Začne se vaja, ki nas popelje v čas vladavine kraljice Elizabete I. V trdnjavi Tilbury se sir Walter Raleigh (Ben McAteer) in guverner trdnjave (Rory Dunne) pogovarjata o nevarnosti španske invazije. Ujeli so ekstravagantnega don Ferola Whiskerandosa (Dane Suárez), sina sovražnikovega admirala, in ga zaprli. Nato vstopi guvernerjeva hči Tilburina (Ava Dodd) in izvemo, da se je zaljubila v don Ferola. Hattonovi in Raleighovi nečakinji (Hannah O'Brien in Carolyn Holt), ki sta prav tako zaljubljeni v don Ferola, se nameravata maščevati za njegovo nezvestobo. To jima prepreči angleški pomorski kapitan. Ubije Whiskerandosa – v prizoru, ki je zahteval veliko vaje – obupana Tilburina pa izgubi razsodnost. Opera se konča z zmago kraljice Elizabete I. nad Špansko armado, nato pa se mora gospod Puff odločiti, ali bodo naslednji dan potrebovali še kakšno vajo. Zbor in orkester festivala iz Wexforda vodi Ciarán McAuley.
Kritik ali vaja za opero, zabavno delo za pevce in igralce, je predzadnja izmed devetih Stanfordovih oper in velja za eno njegovih najboljših. Uglasbitev klasične komedije The Critic Richarda Brinsleyja Sheridana, v kateri dva kritika raztrgata generalko blankverzne tragedije na koščke, so prvič uprizorili v Londonu leta 1916. Pri uglasbljanju grozne igre v igri Španska armada gospoda Puffa je spretni Stanford dobro vedel, kako deluje komedija. »Ta opera naj bi se uprizarjala z vso resnostjo, tako kot izvirna. Vsak poskus, da bi jo obravnavali kot farso, samo pokvari humor.«
