V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Javnost je pomladi zaskrbel podatek raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da skoraj četrtina vprašanih študentov razmišlja o tem, da bi si vzela življenje. Splošen trend nakazuje, da samomorilni količnik sicer ostaja pod dolgoletnim povprečjem. Skrbeti pa nas morajo dolgoročne posledice epidemije, zato je ključno, da pravočasno prepoznamo samomorilno vedenje in ustrezno ukrepamo. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?