V jutranjem programu smo gostili našega novinarja in zgodovinarja Staneta Kocutarja. "O gradnji kopališča je odločil svet mestne občine Maribor na seji 10. februarja leta 1927. Od sklepa mestnega sveta do otvoritve je torej minilo 40 mesecev in 5 dni. 15. junija 1930 – na današnji dan pred natanko 90. leti – so ob navzočnosti več kot 10 tisoč ljudi odprli kopališče Mariborski otok. Popoldne so že bila plavalna tekmovanja in telovadni nastop mariborskega Sokola. To je bilo takrat največje in najmodernejše kopališče v državi in v tem delu Evrope," je za jutranji program povedal Stane Kocutar.

"Gradbena dela je opravilo tedaj eno vodilnih podjetij gradbene operative v Mariboru podjetje Jelenc in Šlajmer. Za gradnjo so porabili 60 vagonov cementa, 800 vagonov gramoza, 15 vagonov lesa in pet vagonov železa, v tla so zabili več kot 500 lesenih pilotov, kopališče pa je gradilo več kot 150 delavcev po deset ur na dan. Otok je s kopnim sprva povezoval leseni most, ki ga je Drava leta 1933 odnesla. Leto kasneje ga je nadomestil jekleni, ki precej dotrajan in potreben obnove (ali zamenjave) stoji še danes," je še izpostavil Kocutar.

Dobrih petdeset let kasneje je bilo na Mariborskem otoku odprto tudi prvo nudistično kopališče v Sloveniji. Na betonskem valobranu na zahodnem delu otoka, imenovanem "T", so se kopalci sončili goli sicer že prej, julija 1981 pa je postal nudizem na Mariborskem otoku legalen.

O pobudi za gradnjo kopališča sta spregovorila zgodovinar mag. Maksimiljan Fras, ki je podrobneje proučil čas županovanja medvojnega mariborskega župana dr. Alojzija Juvana in gospa Majda Šlajmer Japelj, hči gradbenika Vladimirja Šlajmerja in sestra tedaj triletnega Marka Šlajmerja, kasnejšega arhitekta, ki mu je pripadla čast – otvoriti otroški bazen.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete tukaj: