V zadnjem času vse več ljudi kruh peče doma. Pri tem uporabijo droži. Naša jutranja gostja je bila Anita Šumer, avtorica knjige Drožomanija.
Univerzitetna diplomirana prevajalka, profesorica angleškega jezika in športna navdušenka je sebe našla v peki z drožmi. Že lep čas svojo strast deli s Slovenci, droži pa so jo popeljale tudi po svetu.
Slovenci smo veliki ljubitelji kruha in v času epidemije je zanimanje za peko z drožmi izjemno naraslo. "Vam bom zaupala, da moji kruhi na začetku definitivno niso bili takšni kot so zdaj. Pot ni bila enostavna, ampak sem se na lastnih izzivih in napakah naučila, kaj vse je potrebno za dober kruh z drožmi. Učila sem se sama, brez kakšnih delavnic in knjig. Potrebovala sem vsaj kake pol leta, če ne celo leto, da kruh ni bil samo dober, ampak je imel tudi obliko," pove Anita.
Za kruh z drožmi se navdušijo številni, ki ga poskusijo prvič. "Okus je tisti, ki nas prevzame, ko zagrizemo v sveže pečen kruh z drožmi. Rekla bi, da je skrb za droži tudi svojevrsten izziv, te kar zasvoji. Kruh pa ostane svež dlje časa ravno zaradi te priprave z drožmi, tega naravnega domačega kvasa, v katerem sodelujeta dve vrsti mikroorganizmov. Na eni strani so to mlečnokislinske bakterije, ki seveda poskrbijo, da svež ostane dlje strani. Na drugi strani pa imamo te divje kvasovke, ki poskrbijo, da kruh vzhaja."
Knjiga Drožomanija je izšla že leta 2017, predlani je dobila naziv najboljše knjige o kruhu na svetu. Lani je pa izšla druga knjiga Sladka in slana drožomanija, ki je namenjena že napredni drožopeki, za vse tiste, ki jim skrb za droži ne predstavlja več skrbi in bi radi uporabo droži še razširili. Prva knjiga je osnova, druga pa vsebuje razširjeno uporabo droži. Anita navdušuje doma in po svetu. Knjiga Drožomanija je namreč izšla že v nemščini, hrvaščini, v nizozemščini, francoščini in tudi v angleščini.
Droži imajo sicer specifičen vonj. Za njih je potrebno veliko skrbi, vztrajnosti in nege. "Droži pripravimo samo iz moke in vode. Ko so te droži zdrave, imajo prijeten vonj. Ne sme biti pa kisel, da bi recimo dišale po kisu. Vse se da rešit, dokler se na vrhu ne naredi plesen. Droži so trdožive, so zelo odporne. Če se nam zakisijo in jih recimo nismo pravi čas uporabili, pomeni, da jim zmanjka hrane in počasi prenehajo delat. To se da rešiti tako, da vzamemo eno žličko teh zakisanih droži in jih damo v svež kozarček in potem tam dodamo zraven moko in vodo. Boljše, da so droži bolj goste, da ne tečejo, ker bodo tako boljše delale. Če droži ne uporabljamo, jih lahko shranimo v hladilniku. Ko želimo, da delajo, pa jim prija sobna temperatura."
Anita za droži priporoča ekološko belo pšenično moko. Lahko pa seveda eksperimentiramo. "Zaradi droži so pekovski izdelki lažje prebavljivi. Z daljšo pripravo in fermentacijo se tudi količina glutena lahko zmanjša, to pomeni, da ga telo lažje prebavi," je še povedala jutranja gostja Anita Šumer.
Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru:
