Podjetje Aerodrom Maribor, ki je v lasti družbe SHS Aviation, je v torek Ministrstvo za infrastrukturo obvestilo, da odpoveduje najemno pogodbo za upravljanje mariborskega letališča Edvarda Rusjana. Kot so zapisali, bodo v skladu s polletnim odpovednim rokom izpolnjevali vse pogodbene obveznosti, ob morebitni spremembi pogojev pa se iz projekta ne bodo umaknili. Pristojno ministrstvo je odločitev kitajskih lastnikov družbe SHS Aviation presenetila, tudi zaradi predstavljenih megalomanskih načrtov.
Podjetje Aerodrom Maribor, ki mariborsko letališče upravlja od marca leta 2017, se je kljub smelim napovedim o oživitvi letališča v minulih dveh letih ubadalo z obilo težavami. Številke prepeljanih potnikov in tovornega prometa so bile iz leta v leto nižje. Kitajski lastniki so prepričani, da letališče v sedanji obliki ekonomsko ni vzdržno. Ker so se podaljšale tudi vse sprejemljive časovnice sprememb prostorskih načrtov in postopki razpisa koncesijskega akta pa svojih načrtov ne morejo uresničiti. Zato od takšnega modela poslovanja odstopajo. V pisni obliki sicer zatrjujejo, da bodo prihodnjih šest mesecev poravnali vse pogodbene stroške za obratovanje, delovanje in vzdrževanje letališča, če pa bi se pogoji najemne pogodbe spremenili so projekt pripravljeni nadaljevati. Zgolj pisno so sporočili, da so državi predlagali več rešitev, od moratorija plačila mesečne najemnine v višini dobrih 100 tisoč evrov, do državne pomoči, a na pristojnem ministrstvu so vse zavrnili.
Z ministrstva za infrastrukturo so v odzivu zapisali, da Aerodrom Maribor še zdaleč ni izpolnil optimističnih zavez in napovedi zapisanih v pogodbi. Manj kot dve leti po podpisu pogodbe je prosil za državno pomoč, ki so jo zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev zavrnili, jeseni je zamujal s plačilom najemnine, vseskozi pa se je ubadal s finančnimi težavami. Odpoved pogodbe sprejemajo z začudenjem, obenem pa izpostavljajo, da najemne pogodbe ni mogoče spreminjati, saj je v tem primeru potreben novi razpis in izbira novega najemnika. Bodo pa tudi v prihodnje iskali najustreznejši model razvoja letališča.
