Mediji zadnji čas – razumljivo – obsežno poročamo o pojavu koronavirusa. Do danes so v podjetju za spremljanje medijskih objav Press Clippingu zabeležili že 18908 objav, že jutri ali pojutrišnjem naj bi publiciteta na to temo presegla poročanje o begunski krizi iz leta 2015, ko so v štirih mesecih o tej temi zasledili 20500 objav. Medijski strokovnjaki poročanje ocenjujejo kot zelo verodostojno in objektivno.

Slovenski mediji smo o pojavu novega koronavirusa po podatkih mariborskega podjetja Press Clipping prvič poročali 9. januarja, pravi Janez Kne, vodja analiz pri podjetju Press Clipping: »Sprva je bilo to relativno nedolžno poročanje s Kitajske, ob prvih smrtnih žrtvah je število medijskih objav začelo naraščati. Vse do prejšnjega tedna, tudi ta teden, število objav raste pravzaprav eksponentno.«

Kne dodaja, da zdaj beležijo že dobrih 1600 objav dnevno: » Po mojem občutku bo izredno stanje v medijih zagotovo trajalo še 14 dni ali tri tedne. Dosegli bomo tudi vrh kapacitete poročanja, tako da bo to za analitike zanimivo obdobje.«

Kne še meni, da je intenzivnost poročanja ustrezna; podobnega mnenja je asistent na mariborskem Feriju, Inštitutu za medijske komunikacije Peter Čakš, ki pravi, da mediji pri poročanju o koronavirusu nikakor ne pretiravamo: »To je vsekakor tema številka ena, ne samo za medije, ampak tudi za ljudi, ki živijo na teh območjih, ki se jih po svetu dotika koronavirus. Zelo napak bi bilo, če mediji o tem ne bi poročali ali bi poročali omejeno oz. ne bi poročali celovito.«

Izpostavlja, da je ključno, da mediji posredujejo celovite in preverjene informacije, da po nepotrebnem ne spodbujajo dvomov med ljudmi. Meni še, da je pri poročanju slovenskih in tujih medijev v ospredju profesionalizem, da je lažnih novic zelo malo, in da ljudje dobijo potrebne informacije, na podlagi katerih znajo pravilno reagirati. Čakš se tudi strinja, da so mediji začeli pozivati k nestigmatizaciji tistih, ki so se okužili z virusom.