Zveza potrošnikov Slovenije in Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru sta z raziskavo v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija ugotovili, da ponudba prehranskih avtomatov, ki so dostopni študentom in obiskovalcem zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir. Ravno ustanove, kot so bolnišnice in zdravstven domovi, naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja in ne smejo biti prostor za promocijo nezdravih izbir, pravijo raziskovalci.

Raziskovalci so obiskali 188 javnih institucij in popisali več kot 5600 izdelkov v tamkajšnjih prehranskih avtomatih. Ti so bili v več kot treh četrtinah primerov napolnjeni s pijačami in prigrizki z visoko vsebnostjo sladkorja, bolj zdrava izbira, kot so sveže sadje, zelenjava in smoothiji, pa so bili na voljo v manj kot odstotku avtomatov.

K priljubljenosti nezdravih prigrizkov botrujejo hiter način življenja, neozaveščenost, prehranjevalne navade in ponudba. Nekatere ustanove spodbujajo zdrav način prehranjevanja, tudi s ponudbo sadja v avtomatih, a so takšni primeri redki, pravi Urška Erklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Ustanove in ponudniki pogosto nimajo dovolj posluha za rešitev problematike, opozarja Anja Bolha z Zveze potrošnikov Slovenije. Zato je treba izbrati celosten pristop: odločevalce je treba prepričati k zaostritvi pravil, uporabnike in ponudnike pa izobraževati o zdravih prehranskih izbirah in kako jih omogočiti po dostopni ceni.

Mariborska Fakulteta za zdravstvene vede ob tem napoveduje tudi uvedbo novega, prehrani posvečenega študijskega programa.