Namesto Parade ponosa v Mariboru, ki je zaradi trenutne epidemiološke situacije letos ne bo, prirejajo prostovoljke in prostovoljci programa Maribor skozi rožnata očala Teden parade ponosa. Med drugim so izvedli tudi okroglo mizo o vidnosti skupnosti LGBTQ+ v Sloveniji.

Če pogledamo položaj skupnosti LGBTQ+ skozi leta, se je v primerjavi z desetletji nazaj, položaj izboljšal, tako v javnomnenjskih anketah kot tudi na pravnem področju, pravi predsednica Legebitre Lana Gobec: »Eden izmed največjih zmag je zakon o partnerski zvezi, ki sicer ni idealen, vendar je odpravil okrog 250 pravnih stanj, kjer so bili istospolni partnerji neenaki raznospolnim.«

Še vedno je veliko neznanja na področju interspolnosti, transspolnosti: »Še vedno potrebuje oseba diagnozo duševne motnje, zato da lahko spremeni samo en marker v osebnem dokumentu…« Zelo zaskrbljujoče je, da se v zadnjih letih situacija ne izboljšuje: »Manjšine so vedno nekdo drugi, ki so krive za nekatere tegobe,« še dodaja Lana Gobec.

Univerzalnega prostora, kjer bi se v Mariboru zbirali pripadniki skupnosti LGBTQ+, ni:
»Ljudje si vedno bolj upajo govoriti o svoji drugačnosti, o svojih preferencah,« pravi Renato Volker. Največja težava skupnosti je vidnost, pa pravi njen član Matej Behin: »Še vedno obstaja kultura nevidnosti, kulture stigme…« In ni pričakovati njihovega polnega udejstvovanja v družbi, sploh v območjih izven večjih središč.