V prihodnosti se bo v COBISSU marsikaj prilagodilo šolskim knjižnicam, in se bo zanje naredil poseben, prilagojen program, da bodo lažje delali, pravi direktor IZUMa Aleš Bošnjak in dodaja: »V sodelovanju s partnerji Univerze v Mariboru bomo dobili superračunalnik, v vrednosti 16 milijonov evrov, s tem bomo dodobra zapolnili računalniški prostor in dali slovenskim raziskovalcem možnost izračunov na superračunalniku, za katerega načrtujemo, da bo imel okrog 50 tisoč jeder.«

Mednarodno sodelovanje je značilno tudi za konference Cobiss, ki so vsaki dve leti v Mariboru. Dorothy Williams iz Škotske je v referatu opozorila, da šolske knjižnice zelo pozitivno vplivajo na stopnjo znanja in informiranosti pri študentih: »Raziskave, ki jih delamo in spremljamo veliko let, kažejo, da imajo tisti učenci, ki obiskujejo šolske knjižnice, boljše rezultate pri šolskih testih in tudi možnostih za raziskovanje, kot tisti, ki jih ne. Tudi digitalna pismenost je tista, ki jo lahko osvojijo v šolskih knjižnicah in še mnoge druge veščine. V zadnjem času pa ugotavljamo, kako pomemben vpliv imajo knjižnice tudi na razvoj otrok, za njihovo radovednost in tudi samostojnost.«

Šolske knjižnice v Sloveniji so dosegle določeno stopnjo razvoja in velik korak naprej je vstop v nacionalni bibliografski sistem, meni Eva Kodrič Dačić iz Narodne in univerzitetne knjižnice:

»V Sloveniji imamo srečo, da so šolske knjižnice po šolah obvezne po zakonu; šolske knjižnice so dosegle določeno stopnjo razvoja in velik korak naprej je ravno vstop v COBISS, v celoti je zdaj v tem sistemu 583 šolskih knjižnic, leta 2015 pa jih ni bilo niti dvesto. Prednost je ta, da je COBISS velik sistem, z odlično podporo, ki zagotavlja trajen, tudi od ministrstva za izobraževanje, podprt sistem, sistem, ki je trden in se razvija glede na aktualne standarde.«

Na letošnji konferenci pričakujejo več kot 300 strokovnjakov s področja knjižnično informacijskih dejavnosti iz 11 držav.