Kostanj je gozdna drevesna vrsta, ki je razširjena v večjem delu Slovenije. Ni ga v alpskem delu in višjih nadmorskih višinah, sicer pa je pogosteje prisoten na Primorskem in v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. Pred leti je bil kostanj v Sloveniji že ogrožen, v zadnjih dvajsetih letih pa se je pojavila hipovirulenca, ki njegovo bolezen uničuje.

Kostanjev rak je tako napadel virus in zaradi njega je stanje med kostanji boljše kot je bilo, pravi Nenad Zagorac z Zavoda za gozdove, območne enote Maribor: »Še vedno pa zaradi te bolezni letno v našem območju posekamo med deset in petnajst tisoč kubikov kostanjevih dreves.«
Gre za glivično bolezen, najprej se pojavijo znaki rakastih tvorb na deblu in vejah in v nekaj letih, če ni hipovirulence, ta drevesa propadejo.»Ko gozdarji opazijo ta drevesa, jih odkažejo in jih posekamo. S tem se zmanjša prenos glive." Kjer pa opazijo hipovirulentnost, drevesa puščajo, saj tudi za naprej zagotavljajo večjo odpornost proti tej bolezni. Na drevesih, ki jih napade kostanjev rak, ni plodov; »bolj kot kostanjev rak pa vpliva na količino plodov novejša bolezen, ki se je pojavila po letu 2009 v Sloveniji, to pa je kostanjeva šiškarica.« Ta pa dejansko lahko zmanjša količino plodov za 90 odstotkov, še posebej se pritožujejo lastniki nasadov maronov zunaj gozdov. »Iz tega vzroka se v letu 2015 in 2016 naselila osica, ki parazitira kostanjevo šiškarico,«Tako da je bilo v letu 2018 in 2019 zelo malo dreves napadenih s kostanjevo šiškarico, ki prihaja sicer iz Kitajske, še navaja Nenad Zagorac.