Danes je 15. avgust, ko v katoliških in pravoslavnih cerkvah slavijo praznik Marijinega vnebovzetja. V ljudski govorici mu rečejo tudi veliki šmaren, velika maša ali velika gospojnica in sodi med najstarejše in največje krščanske praznike, saj so ga slavili že v apostolskih časih.

Čeprav je papež dogmo o Marijinem vnebovzetju uradno razglasil šele leta 1950, je bila vera v Marijino vnebovzetje razširjena še mnogo prej in tudi v drugih krščanskih cerkvah. Slovenski kristjani na ta dan množično obiskujejo najbolj znana romarska središča s cerkvami, ki so posvečena prav Mariji – Ptujsko Goro, Brezje na Gorenjskem, Turnišče v Prekmurju, Petrovče v Savinjski dolini, Sveto goro nad Gorico in pri Bistrici ob Sotli. Od leta 1992 pa je praznik Marijinega vnebovzetja v Sloveniji tudi dela prosti dan.

V osrčju tako razširjenega češčenja Marije kot matere božje je njen simbolni materinski lik, v svojih nastopih rad poudarja upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek, tudi profesor dogmatike na Teološki fakulteti. On sam prihaja iz številčne družine, bil je zadnji, 14. otrok, in zanj sta obe – tako njegova biološka kot nebeška mati – simbol usidranosti in upanja.

V ljudski pobožnosti, zlasti med katoličani in pravoslavnimi, ima Marija posebno mesto kot priprošnjica pri Bogu. Tudi zato je slovenska pokrajina okrašena s številnimi cerkvami, kapelicami in obpotnimi znamenji posvečenimi Mariji. In še to, profesor Turnšek, upokojeni nadškof, bo gost naše današnje praznične tribune ob pol desetih.

Sicer pa so osrednje slovesnosti v severovzhodni Sloveniji ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Ptujski Gori. Tam je že sinoči mašo daroval mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Danes bo na Ptujski gori šest maš, osrednja pa bo ob desetih; tudi to bo daroval metropolit Cvikl.