Ptuj letos praznuje 1950. obletnico prve pisne omembe v antičnih pisnih virih. Rimski zgodovinar Tacit v svojem delu namreč omenja Petoviono kot prizorišče pomembnega dogodka v letu 69, ko so se v Petovioni zbrale ilirske legije in krenile v boj na strani Vespazijana. V luči častitljive obletnice je izšel tudi 6. zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

Ptuj pa ima bogato zgodovino tudi pred rimskim obdobjem in po njem. Že v 13. stoletju je mesto imelo vse pomembnejše zgradbe, mogočen grad, poleg njega pa še dominikanski samostan, Zgornji in Spodnji dvor, minoritski samostan in župnijsko cerkev Svetega Jurija. Od salzburških nadškofov je leta 1376 pridobil mestne pravice in statut.

Več kot 400 stani obsegajoč zbornik in 16 avtorjev opisuje različne zgodovinske prelomnice v mestu, pa tudi širši regiji, ob tem pa se dotika tudi bogate arheološke dediščine. »V drugem delu zbornika so strokovni in muzejski članki, teme, s katerimi se muzejski delavci tudi vsakodnevno srečujejo,« pravi urednik zbornika Martin Šteiner. Umetnostna zgodovinarka Tatjana Štefanič se je lotila poslikav na skrinjah, ki jih v svojih bogatih zbirkah hrani Ptujski muzej: »Za skrinjo vemo, da so jo grofje Herbersteini iz svoje dunajske rezidence pripeljali na Ptuj, izdelana pa je iz lesa cedre. V skrinje so shranjevali tudi različno blago, dragocene tkanine, in je bila lastnost cedrovine, da odganja molje in drug mrčes, zelo dragocena. Na skrinjah so upodobljeni tudi različni prizori; osrednja prizora sta z Venero in sinčkom Amorjem.«

Monika Simonič Roškar pa se je lotila etnoloških raziskav tako imenovane tepežnice: »Zdi se, da je v Slovenskih goricah, od koder tudi sama izhajam, ta običaj še vedno zelo živ, zato sem si tudi izbrala to temo.«

Drugi prispevki se nanašajo še na arhivarje v Petovioni, sledove lončarske proizvodnje, kneza Koclja, Orfejev spomenik in še mnoge druge zgodbe.