Dogajanje v zvezi z ljubljanskim Radiem Študent, ki opozarja, da mu študentska organizacija Univerze v Ljubljani namerava prekiniti financiranje, z zaskrbljenostjo spremljajo tudi v uredništvu mariborskega Radia Študent oziroma Radia MARŠ, ki se je pred več kot desetletjem znašel v podobnem položaju.

Spor med Študentsko organizacijo in medijem, ki ponuja kritično misel, je odraz nezrelosti slovenske medijske krajine, kjer pomen neodvisnih medijev ni ustrezno razumljen, njihov obstoj pa ni sistemsko zagotovljen, je prepričan odgovorni urednik Radia MARŠ Jan Podbrežnik:

"Izzivi 21. stoletja oziroma tretjega desetletja, v katerega smo zakorakali, so podobni kot v zadnjih letih. Ravno to, da se neodvisnost in svoboda medijev, izražanja in kontracenzure tretirata povsem napačno in zato ne razumemo medijskega prostora, kot bi ga morali."

V podobnem položaju tudi Radio MARŠ

Tudi Radio MARŠ, ki je lani praznoval 30-letnico, je pred več kot desetletjem ostal brez denarja mariborske študentske organizacije. Odtlej se financira predvsem s pomočjo občinskih kulturnih razpisov, v manjši meri pa iz drugih virov. Dva zaposlena in več kot deset drugih sodelavcev pripravljajo vsak teden 10 ur moderiranega programa, 4 avtorske oddaje in več rednih rubrik.

"Nek star citat, ki se uporablja na MARŠu, je: Radio MARŠ je prostor za alternativno glasbo in alternativo kulturo ter kritično misel in na njem najdejo prostor in podporo vsi tisti, ki se najdejo v dotičnih skupinah. Mislim, da k temu še vedno stremimo," je prepričan odgovorni urednik.

Podatkov o poslušanosti prek radijskih aparatov nimajo, posamezni spletni prenosi pa povabijo tudi več kot 1000 poslušalcev. Kot pravijo, je krog poslušalcev stabilen, trudijo pa se ga še razširiti.