Trenutno se predvaja:
Maribor 0
11. marec 2020 ob 09:32 Maribor Spominčice

Maribor in njegova Deželna sadjarska in vinarska šola

Sedanja Biotehniška šola Maribor gre proti 150 letnici svojega delovanja
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar, osebni arhiv: Nova stavba Deželne sadjarske in vinarske šole Maribor leta 1905
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar, osebni arhiv: Nova stavba Deželne sadjarske in vinarske šole Maribor leta 1905

Potem, ko je Štajerski deželni zbor v Gradcu leta 1866 sklenil v Mariboru ali v neposredni okolici ustanoviti Deželno sadjarsko in vinarsko šolo, je ta ustanova 11. marca 1872 slovesno odprla vrata.

Prvo leto jo je obiskovalo 16 učencev, njen prvi ravnatelj pa je postal tedaj 35 letni agronom Herman Goethe (1837, Naumburg pri Leipzigu Nemčija - 1911, Baden, Avstrija), ki mu je Deželni odbor zaupal, da že pred tem pripravi tudi izobraževalni program zavoda.

Šolska poslopja so bila sprva na samem posestvu pod Kalvarijo, leta 1905 pa so v današnji Vinarski ulici 14 zgradili sodobno šolo v kateri je danes Kmetijsko - gozdarski zavod Maribor.

Ravnatelj Hermann Goethe je bil zelo dejaven tudi kot znanstvenik in organizator, saj se je ukvarjal z vzgojo ameriških podlag vinske trte – po njem se imenuje podlaga Goethe 9, leta 1876 pa je v Mariboru organiziral tudi prvi Avstroogrski vinogradniški kongres, ki so se ga udeležili vodilni strokovnjaki tiste dobe iz večine evropskih vinogradniških držav.

Slovesne otvoritve Deželne sadjarske in vinarske šole – današnje Biotehniške šole Maribor, ki bo čez dve leti slavila 150 letnico delovanja – so se leta 1872 med drugimi udeležili: dva ministra z Dunaja, štajerski deželni glavar, župana Gradca in Maribora te drugi visoki gostje. Časopis Marburger Zeitung pa je novi pridobitvi mesta namenil kar osem strani zapisov v treh zaporednih izdajah.

Na današnji dan - 11.3.

Poudarki

  • Prvi ravnatelj šole Hermann Goethe je leta 1876 v Mariboru organiziral prvi Avstroogrski vinogradniški kongres - najpomembnejši mednarodni strokovni dogodek v Mariboru v drugi polovici 19. stoletja.
Stane Kocutar

Nazaj na vrh