Pred 120. leti se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v 20. stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču, poučeval med drugim v Šoštanju in v Mariboru, doživel izgnanstvo med vojno in leta 1945 postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica. Na zboru markacistov Slovenije je junija 1950 podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. Leta 1953 je bila pot, ki se prične ob vznožju Pohorja v Radvanju pri Mariboru, se nadaljuje preko Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, predalpskih hribovij, Krasa in se konča v Ankaranu ob Jadranskem morju tudi uradno odprta. Leta 1966 je podal še predlog za razširjeno pot, ki je bila dopolnilo Slovenske planinske transverzale, leta 1991 pa so bile sprejete spremembe poti, sama pot pa preimenovana v »Slovensko planinsko pot«. To je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji, hkrati pa je bila to prva označena in opisana vezna planinska pot v Evropi. Tako kot ostale planinske poti v Sloveniji je označena s Knafelčevo markacijo (bela pika, obkrožena z rdečim krogom), ki ji je dodana še številka 1. Njena dolžina je 630 kilometrov, možno pa jo je prehoditi v 245 urah, oziroma približno v mesecu dni. Po Ivanu Šumljaku se danes imenuje del Slovenske planinske poti. Tako imenovana Šumljakova pot poteka od Spodnjega Radvanja do Mariborske koče na Pohorju, pred katero stoji tudi njegov spomenik, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, ki so ga odkrili ob 100 letnici njegovega rojstva, 5. junija 1999.